rezanje, rezanje?

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si z nami delila svojo stisko in z njo povezane občutke.

Zdi se mi izredno pomembno, da si poiskala pomoč in da hodiš na terapijo, kar ti bo, ko se boš zmogla zaupati tudi glede razlogov samopoškodovanja, zelo pomagalo preseči vzroke tega početja.

Odgovor na tvoje vprašanje je precej kompleksen, saj je pomembno poznati vzroke, ki so privedli do tega, da si začela z rezanjem. Menim, da se ne režeš samo zato, da bi dobila pozornost, ampak gre tu za globljo bolečino ali travmo, ki kaže, da ti v odnosih z drugimi nekaj manjka. To je lahko pomanjkanje ljubezni, pozornosti, ni iskrene komunikacije ali pristne povezanosti, vse to pa lahko pripelje ljudi do tega, da to iščejo tam, kjer je zagotovo ne bodo našli. To so ponavadi aktivnosti, pa tudi odvisnosti (recimo beg v droge, alkohol, seks in podobno), ki samo poglobijo stiske in ne rešijo problema.

Napisala si, da to počneš že 6 let, ker bi rada, da drugi vidijo kako trpiš z namenom, da ti pomagajo, vseeno pa se to ne zgodi. To kaže na vedenje (rezanje), ki ni funkcionalno, se pravi ne doseže namena, saj tudi če bi ti drugi pomagali, to ne bi bila uspešno rešena stiska – drugi nam namreč na dolgi rok ne morejo dati tega, kar nam primanjkuje zaradi naših travm in bolečin. Mi sami jih moramo predelati, se z njimi soočiti, in šele nato uživati v odnosih, ki bodo zadovoljujoči, brez da v njih obupano iščemo pomoč in pozornost.

Rezanje se ni začelo zanalašč, v bistvu je klic na pomoč, zato je izredno pomembno, da svoji terapevtki poveš, kaj se dogaja. Lahko te pomirim, da te ne bo obsojala, ampak te bo razumela, saj je več takih mladostnikov, ki to počnejo iz podobnih razlogov. Kot sva že rekli, ne gre samo za pozornost, gre za globljo stisko, ki ima za simptom rezanje (pa čeprav zaradi pozornosti). Tem vzrokom je potrebno priti do dna in jih začeti zdraviti, sicer se ne bo nehalo, težave se bodo samo še poglobile, ti pa se boš preveč poškodovala.

Terapevtka bo razumela, da tvoje rezanje ni za brezveze, s tem kažeš na to, da potrebuješ pomoč in to je bolj pomembno kot pa to, da misliš, da se režeš zaradi pozornosti. Pri zdravljenju je ključno tudi to, da smo resnično iskreni sami s sabo in našo terapevtko. Verjamem, da ti je težko priznati, da delaš to samo zaradi pozornosti, po drugi strani pa, če čutiš, da je to res, je prav, da se s tem soočiš, saj boš le tako lahko premagala svojo stisko. Če boš to poskušala 'prikriti' in se mogoče pretvarjati, da je to kaj drugega kot v resnici je, potem ne boš mogla zares do svojih globin in vzrokov, kjer tiči odgovor na tvoja vprašanja vezana na samopoškodovanje.

Pravilno si ugotovila, rada bi bila slišana, ampak si izbrala način, ki je boleč in ki ne vodi v odrešitev ali pomoč, vsaj na dolgi rok ne. Tudi če ljudje opazijo tvoje rane, ti ne morejo pomagati ven iz te stiske. To lahko narediš le sama s pomočjo terapije, kjer se boš tudi naučila, kako biti slišana, brez da škodiš sama sebi.

Zdiš se mi pogumna, da si poiskala pomoč in da se o tem pogovarjaš, marsikdo si žal še vedno ne upa. Le vztrajaj v terapiji in poskusi biti čim bolj iskrena, tudi glede rezanja in pozornosti, pa boš videla, da boš kaj kmalu lahko tudi to začela uspešno premagovati.

Vse dobro ti želim, pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije