rezanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zelo mi je bilo hudo, ko sem prebrala tvoje pismo. Nikakor ni prav, da doživljaš tako močno stisko zaradi razmer doma, nasilje nasploh pa je nedopustno in se ti ne bi smelo dogajati. Pogumna si, da si se odločila poiskati pomoč pri nas in da si poskusila obiskati šolsko psihologinjo. Verjamem, da se ti situacija lahko zdi težko rešljiva, vendar upam, da bova lahko skupaj našli način, kako ublažiti tvojo stisko.

Najprej ti želim povedati, da si v redu točno takšna, kot si, tudi če se ti kdaj zdi, da nisi dovolj in da te ljudje nimajo radi zaradi tebe same. Včasih se žal zgodi, da so ljudje manj pozorni na čustva drugih okoli sebe, dosežki pa so stvar, ki jo je mogoče prej opaziti. Zato ni nujno, da te ocenjujejo le po tem. Spodbudila bi te k razmisleku, ali je v tvoji bližini kakšna oseba, ki ti je dovolj blizu, da bi ji lahko zaupala svojo stisko in bi ti skušala pomagati? Imaš morda najboljšo prijateljico, prijazno sošolko, sosedo ali sorodnico? To, da potrebuješ pomoč, je lahko drugim zelo težko ugotoviti, zato je pomembno, da sama nekomu zaupaš, da se ne počutiš dobro in si želiš, da bi ti prisluhnili. Razumem, da je ta korak precej težak, saj se bojiš tudi odziva okolice in nerazumevanja s strani drugih, če sem te prav razumela?

Zate me je zelo zaskrbelo, ko si napisala, da si močno shujšala in da najdeš olajšanje tudi v rezanju. Ta dejanja kažejo na to, da si želiš najti izhod iz svoje stiske in prevzeti nadzor nad svojim življenjem. Ampak ta načina nista konstruktivna, pač pa z njima dosegaš ravno nasprotno – sama sebi škoduješ le še bolj. Takšna dejanja so zaskrbljujoča in potrebuješ strokovno pomoč. Žal je tako, da za obisk psihologa potrebuješ napotnico zdravnika, za kar bi tvoji starši morali vedeti. Omenila pa si, da si že obiskala šolsko psihologinjo, čeprav ji nisi mogla povedati resnice. Šolska psihologinja se mi v tvojem primeru zdi pomemben vir pomoči, ki se ga splača uporabiti. Tudi šolski psihologi so zavezani k zaupnosti, razen v primerih, ko si ogrožena ti ali drugi. Zato predlagam, da zbereš še več poguma (verjamem, da zmoreš!) in ji že na začetku poveš, da ne želiš, da za situacijo izvejo starši. Nato pa ji poveš, kaj vse te teži. Šolsko psihologinjo lahko obiščeš večkrat, saj je to nekdo, ki ti je lahko pogosteje na voljo. Skupaj pa bosta našli način, kam lahko greš po strokovno pomoč, saj se mi zdi obravnava nujna. Nikakor pa ne skrbi, da bi si psihologinja o tebi kaj mislila. To je zelo pogosta skrb mladostnikov, ki si želijo obiskati psihologe, in popolnoma neutemeljena. Psihologinja je na šoli z namenom, da ti pomaga, nikakor pa ne sme kogarkoli obsojati, sploh pa ne zaradi stiske – nisi kriva, da si se znašla v njej in ni pošteno, da se ti to dogaja. Psihologi tudi delujejo v tvojem najboljšem interesu.

V času, ko skušaš pridobiti vir pomoči, pa je potrebno, da zaužiješ vsaj nekaj hranljivega, ker tvoje telo v času odraščanja to še posebej potrebuje. Ali obstaja kakšna hrana, ki jo imaš raje? Poskušaj se osredotočiti na hrano, ki ti je ljubša, ob tem pa imej v mislih, da delaš nekaj koristnega zase. Če na hrano pogledaš iz perspektive, da je to sredstvo, da boš zdrava, ti jo bo morda lažje pojesti.

Upam, da se boš ponovno oglasila. Zmeraj si dobrodošla v naši svetovalnici, kjer se bomo po najboljših močeh potrudili, da skupaj najdemo rešitev.

Lepo te pozdravljam,

Jasna Verčko, mag. psihologije