Rezanje

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica, 

verjamem, da si potrebovala kar nekaj poguma, da si se odločila za zapis na svetovalnici To sem jaz. Prosiš za pomoč, napisala si, da ne veš več kako naprej. 

Najprej poskušajva sprostiti napetost, ki jo lahko čutiš v telesu, mogoče kot pospešeno dihanje, močnejše bitje srca, občutke jeze, žalosti, sramu. Vabim te, da narediva globok vdih skozi nos, tako da se ti trebušna prepona in sem trebuh napne, nato naredi izdih počasi skozi usta, opazuj in osredotoči se na svoje dihanje, vajo ponovi 5 x, če gre. Poskusi in se opazuj ali in kako napetost upada. Dovoli si čas za izvedbo. Ko boš pripravljena, pa beri naprej. 

Zapisala si, da so tvoji starši spet začeli z drogami. To je vsekakor situacija, ki pomembno negativno vpliva na vašo družinsko razpoloženje, odnose. In tu sredi si ti, v procesu odraščanja, v obdobju mladostništva, ki prinaša precej izzivov, ki so povezani z razumevanjem sebe in sebe v odnosu do drugih. Sprašujem se kaj vse se dogaja pri vas doma - kako zmoreta starša skrbeti zate, koliko se zanimata zate, za tvoje šolsko delo in uspešnost, koliko zmoreta prisluhniti tvojim potrebam, željam, izraženim zahtevam. Bi lahko rekli, da si slišana? 

Skušam razumeti to napetost, ki se potem kaže skozi samopoškodbeno vedenje, ki v prvem trenutku tebi prinaša olajšanje, potem pa občutke krivde in sram, skrivanje. Tokrat si se porezala po zapestju. Si razmišljala o samomoru, da bi bilo boljše, da te ne bi bilo, kam so te peljale misli? 

Strinjava se, da je situacija, v kateri si se znašla izredno obremenjujoča. Predlagam ti, da za namene sprostitve napetosti izbereš takšno pot, ki ne bo pomenila poškodovanja telesa z namenom sprostitve. Predlagam ti, da poskušaš svoje skrbi zapisati v dnevnik, da v trenutkih, ko je res hudo poskušaš najti odmik v glasbi, naravi, v druženju z vrstniki (imaš prijateljice, prijatelje s katerimi se razumeš?), gledanju televizije. Bi to šlo? Lahko poskusiva? Pa seveda vse tisto kar ceniš pri sebi, za kaj si v dnevu hvaležna.

Poleg tega pa ti predlagam, da kot je zapisala tvoja vrstnica, poskušaš stopiti do svetovalne službe na šoli, v kolikor še nisi bila tam, in sporočiš, poskušaš podeliti svojo stisko z zaupanjem vredno osebo, s katero se srečuješ večkrat. Lahko je to seveda tudi učitelj, tudi osebni zdravnik, morda trener, če kaj treniraš. Sploh v šoli je smiselno, da ti ob tvojem soglasju, lahko nudijo dovolj podpore v šolskem letu, tudi pri učenju (kako ti gre tu?). Tu velja tudi razmisliti kako naprej - se v prihodnje šolati v domačem kraju ali v kraju, kjer ne gre brez bivanja v dijaškem domu. Vsekakor pa te vabim, da ostajaš v stiku s psihiatrinjo. Ta ima dve nalogi - spremlja te na poti samorazumevanja in pa skrbi zate tudi v smeri ukrepanja v kolikor bi bila v okolju, kjer starša potrebujeta pomoč in strokovno podporo. Ta pomoč jima je tudi na voljo, pomembno je, da jo sprejmeta. 

Vabim te tudi, da vztrajaš v odnosu s psihiatrinjo. Pomembno je, da imš strokovno podporo. Psihiatrinja je odreagirala strokovno v primeru podaje poročila na CSD. Tu je izhajala iz tega, da te zaščiti. Seveda to ne pomeni, da bi te ločili od staršev in te namestili v rejniški družini, zavodu. Gre za pomoč družini, da se boste bolje razumeli in delovali kot skupnost, pri tem da bodo staršem kar konkretno svetovali kako poteka odvajanje od drog. 

Draga mladostnica. Ko bo hudo in boš potrebovala pogovor, vedi, nisi sama. Pokliči na TOM telefon, na POSVET, prijavi se na chat svetovanje v okviru To sem jaz. Če bo kdaj tako hudo, da boš potrebovala odmik od družine, je tudi mogoče. Temu so namenjeni krizni centri. 

Ostajava zavezani k življenju, čeprav je sedaj težko zdržati napetost. Čakam na tvoj odgovor in ti pošiljam velik objem.

Lepo, lepo te pozdravljam 

 

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja