razhod zaradi sestre

Živjo,

pišem, ker se trenutno počutim precej zmedenega in prizadetega in ne vem, kako naj grem naprej.

Pred kratkim mi je punca napisala, da bi bilo bolje, da zaenkrat ostaneva samo prijatelja. Rekla je, da razlog ni v meni ampak v tem, da je moja sestra dvojčica njena najboljša prijateljica. Boji se da bi se zaradi mene s sestro skregali, česar si res ne želi.

To me je zelo prizadelo, ker imam občutek, da sploh nisem dobil prave možnosti. Ne razumem čisto, zakaj ne bi mogla biti z mano in hkrati ostati najboljša prijateljica z mojo sestro. Zdaj se sprašujem, ali je sploh smiselno upati, da bi se kdaj še pogovorila in poskusila znova, ali pa si s tem samo delam dodatno bolečino.

Zelo me boli tudi odnos s sestro. Že nekaj časa imam občutek, da me ne mara, do mene pa je prijazna predvsem takrat, ko kaj potrebuje. Po naključju sem slišal, kako je o meni punci govorila zelo žaljive stvari, in to me je res prizadelo, sploh zato, ker mi je zanjo dejansko mar in sem bil vedno tam, ko je potrebovala pomoč.

Zdaj se počutim neljubljenega in kot da nisem dovolj. Na eni strani razumem odločitev punce, na drugi strani pa me zelo boli, ker sem si želel odnosa in bližine z nekom.

Ne vem, ali naj to sprejmem in poskušam iti naprej, in ali je smiselno, da se z njo še kdaj pogovorim in poskusim rešiti odnos.

Hvala.

Najprej naj pohvalim tvojo čustveno inteligenco, ki ti bo pomagala naprej. V vsakem primeru greš naprej, a vzemi si kolikor časa potrebuješ za zdravljenje rane zavrnjenosti, ki se širi ravno na tak način. Če bi bili tvoja sestra in punca čustveno stabilni, zdravi, oz v stiku z ljubeznijo, se ne bi tako obnašali. Sprejmi ju, da sta zaenkrat še na tej ravni, mogoče jima lahko najbolj pomagaš z zgledom. Sprejmi tudi bolečino, ki jo je takšna izkušnja prinesla, si v stiku z notranjimi arhetipi nemočnega otroka in zaščitnika. Okrepi tega svojega notranjega zaščitnika, ki te vedno ljubi in varuje. V težkih trenutkih pomaga da si dopoveš: na koncu se (zame) vse dobro izide.

vse dobro in objem!

Zdravo,

hvala obema za odgovor in razumevanje.

Z bivšo punco sem se vmes pogovoril in ji zaželel vse dobro, brez pričakovanj, da bi se karkoli spremenilo. Prav tako sem se o vsem pogovarjal v živo s prijatelji, staršema in tudi v šoli s svetovalno službo, kar mi je res pomagalo, da se malo umirim.

Hvala še enkrat za podporo in spodbudne besede.

Lep pozdrav