ravnodušnost

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

Občutki, ki jih opisuješ, so pri osebah, ki se z namenom zmanjševanja čustvene stiske poslužujejo samopoškodovalnega vedenja, pogosti. Kadar ne zmoremo ubesediti svoje stiske ali ne najdemo drugega načina, kako se z njo spoprijeti, nas lahko samopoškodovanje trenutno pomiri in nam za kratek čas zmanjša stisko. Vendar pa nas lahko kmalu zatem ponovno preplavijo neprijetna čustva, ker v situaciji nismo zmogli drugače ravnati, kar lahko vodi do ponovne stiske. Lahko se zgodi tudi, da samopoškodovanje zaradi potrebe po (kratkotrajni) razbremenitvi postane navada, ki uide našemu nadzoru. Zato ta strategija dolgoročno ni učinkovita, temveč je celo škodljiva.

K sreči pa poznamo tudi druge, učinkovitejše strategije uravnavanja čustev in spoprijemanja s stisko. To je lahko pogovor z osebo, ki ji zaupamo, izražanje lastnih očutkov preko pisanja dnevnika, prijeten telesni stik z drugo osebo ali živaljo (objemanje, crkljanje), ukvarjanje s telesno ali sproščujočo aktivnostjo (šport, hobiji, tehnike sproščanja) ali izdelava svoje "varne škatle", v katero lahko shraniš predmete in fotografije, ki te pomirjajo in se ob njih počutiš varno ter si jih lahko ogledaš, kadar si v stiski. V trenutkih, ko čutimo, da potrebujemo sproščanje telesne in čustvene napetosti, ki bi jo prineslo samopoškodovalno vedenje, se lahko poslužimo manj škodljivih oblik sproščanja napetosti, npr. tolčenja v blazino, boksanja boksarske vreče, stiskanja stresne žogice, uporabe ledenih kock ali napenjanja in spuščanja elastik na delih telesa, ki bi jih običajno poškodovali. Pri teh načinih moramo seveda imeti v mislih, da tako kot samopoškodovanje prinesejo le kratkotrajno olajšanje, zato je pomembno, da krepimo tudi druge (zgoraj naštete) strategije spoprijemanja. Z njimi namreč lahko dosežemo, da bomo redkeje doživeli intenzivna neprijetna občutja, ki bi jih bilo potrebno sproščati na škodljive načine.

Včasih se nam zgodi, da je stiska tako huda, da si kljub uporabi različnih strategij spoprijemanja sami ne znamo pomagati. Takrat je pomembno, da svojo stisko zaupamo odrasli osebi oziroma poiščemo strokovno pomoč. Če boš imela občutek, da je tudi tvoja stiska tako huda, se lahko kadarkoli spet obrneš na našo svetovalnico ali pa na katerega izmed drugih virov pomoči na zgornji povezavi. Če pa mi želiš v zvezi s svojo stisko že sedaj zaupati še kaj, ali pa imaš še kakšno vprašanje, sem ti na voljo.

Želim ti mirne in sproščujoče poletne počitnice,

Anja Rakovec, mag. psihologije