Rak

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zaupala si nam, da se že eno leto soočaš s povečanim izpadanjem las in vsakodnevno drisko. Omenjena simptoma sta seveda lahko znak manjših ali večjih zdravstvenih težav. Vsakodnevna driska, še posebej če traja že eno leto, je zagotovo nekaj, zaradi česar je vredno obiskati zdravnika. Brez pravih preiskav je seveda težko reči karkoli, še najmanj pa si je smiselno postavljati diagnozo raka, saj si tako morda neupravičeno sami povečamo lastno stisko.

Če te razumem pravilno, zaradi omenjenih težav do danes še nisi obiskala zdravnika ali drugega strokovnjaka. Praviš, da te mama ne želi peljati k zdravniku, hkrati pa ga ne želiš obiskati sama, saj je tvoja mama tam zaposlena in te je strah, da te bo pri tem zasačila. Dodajaš, da moraš po navodilu mame večkrat na dan jesti lekadol. Kako pa mama vidi tvoje težave? Kaj si o tem misli ona? Sta o vsem skupaj že kaj govorili? Kakšen je njen razlog, da te ne želi peljati k zdravniku in zakaj moraš po njenem mnenju večkrat na dan jesti lekadol? Si morda v preteklosti obiskala kakega drugega strokovnjaka (psihologa, psihiatra), kjer ste govorili o tem, kako se počutiš, kako razmišljaš in podobno?

Omenila si tudi, da te mama ne pusti v šolo. Torej se, od kar si v Sloveniji, še nisi vpisala v šolo in je sploh ne obiskuješ? Kdaj ste se preselili iz Bosne? Si tam obiskovala šolo? Ti je mama zaupala kaj več o tem, zakaj ne želi, da obiskuješ šolo?

Želim si bolje razumeti tvojo situacijo, zato bi mi bili odgovori na zastavljena vprašanja zelo v pomoč, hkrati pa te bom lahko le tako bolje usmerila in ti podala kak nasvet.

Upam, da se še oglasiš in mi poveš kaj več o sebi, do takrat te pa lepo pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za sporočilo z dodatno razlago. Vse kar opisuješ in doživljaš se zdi zelo obremenjujoče.

Če te razumem pravilno, nisi o svojih zdravstvenih težavah in o odnosu z mamo do sedaj govorila še z nikomer. Sicer si izpostavila svoj strah pred tem, kako bi se odzvala mama, v kolikor bi izvedela, da si o tem govorila s kom drugim. Razumem, od kod izvira tvoj strah, vendar se mi, glede na tvoje besede, zdi zelo pomembno, da se nastala situacija razreši v tvoje dobro, da ti bo tako lažje.

Glede na to, da se ti zdi, da ti mama ne prisluhne in te ne upošteva, hkrati pa ne razumeš povsem njenih dejanj, te spodbujam, da se obrneš na drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Imaš v svoji okolico koga takega? Glede na to, da nekaj krat na teden obiskuješ šolo, lahko obiščeš tudi šolsko svetovalno službo ali pa se obrneš na kakega učitelja ali razrednika.

Verjamem, da ti je o tem morda težko govoriti z drugimi, vendar je posrednovanje tretje osebe včasih nujno, zato upam, da zbereš pogum in to, kar se ti dogaja, komu tudi poveš.

Lepo te pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije