rabim pomoč zdravnika

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Hvala, da si svoje sporočilo zapisala na našo spletno svetovalnico. Praviš, da ima tvoja mama zdravstvene težave, zaradi katerih te skrbi. Rada bi, da se mama pozdravi. Občutek imaš, da ti gre vse narobe, počutiš se nekoliko obupano.

Najprej bi ti rada povedala, da mi je žal, da ima tvoja mama takšne glavobole. Čeprav praviš, da zdravniki zaenkrat ne znajo pomagati, imam še vedno upanje, da najdejo način, kako ji olajšati bolečine. Zelo lepo je, da ji skupaj z očetom in sestro stojite ob strani. Podpora in opora je verjetno največ, kar ji lahko ponudite v tem trenutku. Upam, da se tega zavedaš tudi ti. Mami lahko priskočiš na pomoč, kadar jo potrebuje, lahko ji polepšaš kakšen trenutek v dnevu, ji pokloniš majhno pozornost, jo nasmejiš ali poskrbiš, da se čim bolje počuti. Vse to je v tvoji moči, pozdraviti pa je ti žal ne moreš. Poskušaj biti  hčerka, ki jo tvoja mama potrebuje v tem obdobju, z drugim pa se ne obremenjuj. Vsi skupaj poskušajte ohraniti pozitivne misli in upanje, da bo mama ozdravela. To bo tudi njej pomagalo, da se še naprej uspešno bojuje z bolečinami in vsemi stiskami, v katerih se znajde.

Praviš tudi, da te je strah, da bi mama umrla. Svetujem ti, da se glede tega pogovoriš z očetom ali sestro. Vprašaj ju, če podobno občutita tudi ona dva. Morda pa vse skupaj sploh ni tako hudo! Zaupaj jima svoje občutke. Konec koncev ste v tem vsi skupaj in lažje ti bo, če si nudite medsebojno oporo in pomoč. Z njima se lahko o tem pogovoriš, saj verjetno čutita in razmišljata podobno kot ti. Boš videla, tudi tebi bo veliko lažje, če se boš o vsem skupaj pogovorila z nekom, ki je v istem kot ti.  

Praviš, da imaš včasih občutek, da si za vse kriva ti. Želim si, da od vsega, kar ti bom danes napisala, ostane v glavi predvsem naslednja misel: Za mamino bolezen nisi kriva. Četudi si bila nemiren otrok in sta starša v tvojo vzgojo morda vložila nekoliko več truda in energije, je to daleč od tega, da bi bila kriva za njene zdajšnje glavobole. Glavobol ima lahko različne vzroke, veliko je organskih, telesnih. In seveda nisi kriva niti za to, da si bila takšen otrok, kot si bila. Kar pa lahko narediš zdaj, je naslednje. Poskrbiš lahko, da mame v obdobju, ko doživlja glavobole, ne obremenjuješ preveč. Morda je bolje, da se z določenimi vprašanji, stiskami ali težavami obrneš na očeta, sestro ali pa kakšno prijateljico. Z mamo se lahko tudi iskreno pogovoriš in jo vprašaš, pri katerih stvareh ti je trenutno lahko opora, kje pa je bolje, da za pomoč vprašaš koga drugega.

Poleg vsega tega pa imaš občutek, da te imajo učiteljice na piki. Zanima me, kako to veš? Je ta občutek le v tvoji glavi ali pa je res tako? Včasih imamo ljudje občutek, da nas nekdo zavrača, pa to morda sploh ni res. To bi bilo možno tudi pri tebi, glede na to da si trenutno v stiski. Verjamem, da za šolo težje delaš ob tem, kar se dogaja doma. Morda se zaradi skrbi težje skoncentriraš. V kolikor boš videla, da dela v šoli ne uspeš dovolj dobro opravljati, ti svetujem, da se zaupaš razredničarki ali kakšni drugi učiteljici, ki jo imaš rada (lahko pa tudi šolski svetovalni službi, ki te bo z veseljem pripravljena poslušati). Morda ti lahko pridejo nasproti in prilagodijo določene šolske obveznosti. Seveda pa za pomoč pri delu za šolo in morebitnem dogovarjanju z učitelji prosiš tudi starše, v kolikor boš potrebovala kakšno usmeritev.

Prevevajo te tudi precej neprijetne misli, kot to, da si napaka, sama sebe sovražiš. Nimaš motivacije, da se zbudiš. Povsem verjetno je, da se te misli pojavljajo zdaj, ko si v težki situaciji zaradi dogajanja doma. Rada bi ti povedala, da nisi napaka. Jaz sem neizmerno vesela, da ti lahko poskušam pomagati in prepričana sem, da obstaja še kopica drugih ljudi, ki so lahko srečni, da te imajo. Vsak izmed nas ima tako pozitivne kot negativne lastnosti. Vsi smo v nečem dobri, v nečem slabi. V čem si dobra in uspešna ti? Razmisli za trenutek in najdi svoje dobre lastnosti. Bodi ponosna na njih, neguj jih. Naj ti bodo osnova za to, da se imaš rada. Pozornost usmeri tudi v male, drobne stvari, zaradi katerih si lahko vesela, zadovoljna. Vem, da si trenutno v času, ko te prevzemajo skrbi, morda žalost in obup, ampak poskušaj vsak dan najti kaj lepega v svojem življenju. To je lahko jutranje petje ptic, sonce na nebu, hvaležnost za svojo družino in prijatelje, veselje ob tem, ko kaj dobrega poješ, ko se nasmejiš s prijateljico. Ceni vse te lepe trenutke in naj ti bodo motivacija tudi za naprej.

V kolikor se bodo vse te negativne misli in razmišljanja stopnjevala, pa ti svetujem, da se obrneš na psihologa ali psihoterapevta, ki dela z mladimi. Ne skrbi, iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak znak moči! Zakaj ne bi sprejeli pomoč, ko jo potrebujemo?

Naj zaključim s tem, da vem, kako je, ko si v takšnem življenjskem obdobju. Vendar kot pravi pregovor. Za dežjem posije sonce. In res je tako. Ko slabo obdobje mine, pride boljše. In to je lahko tvoje upanje v prihodnost. Tebi in celotni tvoji družini želim veliko poguma in srčnosti na vaši poti, mami pa seveda čimprejšnje okrevanje.

Vse bo še v redu!   

Lea Prinčič, mag. psihologije