#to sem jaz

Vprašanje:

Rabim nujno pomoč!

Tema: Komunikacija, Ljubezen in zaljubljenost, Nasilje, Odnosi v družini

  • Nu

    Nušaaa

    Nušaaa

    Objavljeno: 06 feb. 2025 14:52

    Kaj naj storim? Imam ogromen ampak res ogromen problem.
    Šla sem od doma in se zlagala da sem šla na sprehod z sosedo.V resnici pa sem bila na sprehodu z moškim, ki je od mene precej starejši. Začelo se je temniti. Ati je iformativno vprašal starše moje sosede kdaj se nameravam vrniti in ugotovil, da se z njo sploh nisem sestala. Bila sem globoko v gozdu in brez signala, zato nisem videla klicev mojih staršev na telefonu in sem jih opazila šele ko sem prišla bližje ceviliziranem okolju. Takoj sem tekla domov preden bi ati poklical policijo, saj je mislil da me je kdo ugrabil. Ko sem prišla domov sem dobila klofuto in kazen, da ne smem več prav nikamor. Sumila pa sta tudi da nisem bila sama. In mislim da sta prepričana, da se dobivam z nekom in počnem stvari na nek način mojim letom primerne(sex). Zbrisala sem ves pogovor ,ki sva ga imela s tem moškim in poskušala zakopati vse možne dokaze, da sva bila skupaj. Za enkrat bo tako najbolje saj ne želim da kar koli odkrijeta. Starša želita na vsak način resnico, ki je nemorem priznati, saj me nebi razumela.
    To je zgodba na hitro in predvsem posplošena. V resnici za to zgodbo stoji, ozadje ki pa pove veliko več.
      Dejstvo je da sem v taki jami, da niti plezanje iz nje ne pomaga saj je jama pregloboka. Najrajši bi končala svoje življenje, ker počasi izgubljam moč in smisel. Bom razložila. Skratka! Jaz sem ZELO, ZELO, ampak RES ZELO problematičen otrok. Jaz se tega popolnoma zavedam in vem da sem staršema v veliko breme. Nihče ob rojstvu ne dobi navodil za uporabo. Kod se učim jaz, se učita vzgoje mene tudi moja starša. Kljub temu da se utapljata v odvisnosti od alkohola se trudita oba na svoj način biti dobra in prisotna starša. Kod otrok sem bila zelo prijetna, razigrana in radovedna. Bila sem tudi empatična, velikodušna in predvsem odprta. Ko pa sem začela odraščati pa sem se popolnoma spremenila. Postala sem zelo zaprta in depresivna. Tudi šola mi nikoli ni šla dobro od rok, saj sem bila lena in nezainteresirana. V svojem življenju več preprosto nisem videla smisla. Že takrat sem si želela končati. A v tisti črni temi in mračni gmoti obupa je ,kar iz nič posijala majna svetla lučka.  Drobna lučka, ki je osvetlila moj prostor. Ta lučka je bil fant. Fant, ki je imel takšno moč da me je vrnil nazaj v življenje in me spomnil zakaj je vredno živeti. Majhna lučka je postalo ogromno sonce, ki je tisti obup in črna čustva poteptalalo in izžarelo v pozitivo. Z njim sem spet postala dekle, kod pred leti. Veselje, svetloba, pozitiva, življenje. Res, že dolgo ne pomnim kdaj sem bila nazadnje tako srečna kod to obdobje z njim. Med nama je bil samo en in velik minus (-), najina razlika v letih. Ko sva se spoznala sem imela jaz 14 on pa 29 let. Marsi kdo bi to obsojal in zaničeval v smislu, da taka razlika v letih ne sme veljati, sploh pa ne v tem starostnem obdobju. In ja se popolnoma strinjam če govorimo v večini primerov, ki se dogajajo po svetu. Ampak to ni zgodba o najstnici in pedofilu, temveč o dekletu, ki je našlo tolažbo pri nekomu, ki jo ni nikdar žalil, zmerjal ali se je dotikal in pri njej iskal le spolno pozornost. Ta fant ji je vlil le upanje v življenje in ji nudil oporo, ki jo je potrebovala. V tem njegovem dejanju pa je bilo toliko moči da se je uspela pobrati in znova zaživela. Res je bil moj angelček, moje vse kar sem zmeraj potrebovala. Ko mi je bilo teško pa naj bo zaradi šole ali staršev in družinskih sporov, zmeraj je priskočil na pomoč, se celo pripeljal iz gorenjske na štajersko da bi me potolažil in me stisnil k sebi ko sem jokala kot dež. Z mano je jokal, se smejal, se bal, skupaj sva se jezila in se veselila. Drug drugega sva videla res vseh možnih čustvenih stanjih. Ravno tako sem zmeraj tudi jaz bila njegova opora in se trudila biti zanj zmeraj tu. Stkala sva čudovit, trden ,prijateljski odnos. Letos mineva 3 leta najinega prijateljstva. Sedaj si sploh ne znam predstavljati življenja brez njega. Začutila sem celo da do njega ne čutim le prijateljstvo ampak res pravo ljubezen. On ima svoje dekle, od mene je precej starejši (15 let). In razumem da me on najverjetneje sprejema le kod otroka. Zavedam se, da v tem odnosu vsaj dokler nisem polnoletna ne bo veljala oboje stranska navezanost na tak način in da najverjetneje ne sme. Ampak vseeno si pa ne želim izgubiti odnosa na splošno. Ker kod pravim ni samo moja prva ljubezen in najboljši prijatelj temveč tudi moja opora in moj varuh. Ob njemu se preprosto počutim varno. Sploh nevem kako se je iz enega samega stavka: Hej, kako si? Razvil tako močen in trden odnos kod stoji tudi danes. Kakor je bilo možno razbrati že v uvodu je šlo prav za tega fanta. Včeraj se mi je zgodil prav ta ne ljubi dogodek. Dobila sva se in se pogovarjala kod ponavadi. Prisežem nase da nikdar med nama ni bilo karkoli spornega! Najin odnos je res korekten in le prijateljski. In milsim da sedaj veste kje tiči problem, kako staršema to obrazložiti če sploh? Kr mi verjetno nebosta verjela in bi mi prepovedala stike z njim. Kar bi mi pa unčilo življenje in me najverjetneje tudi pokončalo, ker kod sem že rekla si ne znam zamisliti življenja brez njega. Prosim vas, kaj naj?

    lep podrav Nuša

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Aljaž Bogolin

    Objavljeno: 10 feb. 2025 12:29

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljena, Nuša,

    najprej oprosti za nekoliko pozen odgovor in hvala, da si delila svojo zgodbo. Vidim, da te situacija res močno bremeni in da nosiš veliko čustev – od občutka izgubljenosti do strahu in stiske. Že to, da si se odločila zapisati vse to in poiskati pomoč, kaže, da si močna in da si želiš razjasniti stvari ter poiskati rešitev.

    Najprej bi se želel dotakniti tvojega občutka, da si v jami, iz katere ne moreš splezati ven. Tak občutek nemoči ti trenutno res zastira pogled na pot iz jame, ampak to še ne pomeni, da je zdaj čas, da se predaš in končaš življenje. Čeprav se ti morda zdi, da si ob izbrisu pogovora in ob situaciji s starši ostala sama, vedi, da to ni res – vedno je na voljo pomoč.

    Zato bi te želel vprašati: Ali so misli na končanje življenja prisotne ves čas ali pridejo le občasno? Ali razmišljaš o načinu, kako bi končala življenje? Vesel bi bil, če bi mi lahko zaupala, kaj se dogaja s tvojimi mislimi, da lahko skupaj poiščeva način, kako se lahko razbremeniš.

    Če so te misli občasne, si lahko prebereš nekaj koristnih informacij tukaj: https://zivziv.si/razmisljam-o-samomoru/. Če pa te misli vztrajajo ali so zelo intenzivne, je pomembno, da čim prej o njih govoriš z nekom, ki ti lahko pomaga. Pogovor s strokovnjakom je lahko prvi korak k temu, da se razbremeniš in poiščeš oporo, ki jo potrebuješ.

    Na voljo so ti tudi telefonske linije za pomoč:

    ·       116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

    ·       116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

    ·       01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

    ·       031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

    ·       080 11 55 – SOS telefon (24h/dan)

    V živo so ponavadi na voljo učitelj_ica ali šolski_a svetovalec_ka. Prav tako ti je na voljo svetovalnica POSVET (https://posvet.org/), kjer lahko brezplačno in diskretno govoriš o svoji situaciji s strokovnjakom_injo.

    O tvojem odnosu z njim

    Zelo lepo je slišati, da si našla nekoga, ki ti je bil v obdobju teme v oporo, nekoga, ki te je poslušal in razumel. Vsi potrebujemo odnose, v katerih se počutimo varne in sprejete. Razumem, da si navezana nanj in da ti ogromno pomeni.

    Čeprav si zapisala, da med vama ni bilo nikoli ničesar spornega, je dobro vedeti, da odnosi, četudi le prijateljski, med mladoletnimi in odraslimi niso enaki odnosom med vrstniki – preprosto zaradi življenjskih izkušenj, drugačne stopnje zrelosti in položaja moči. Pri takšnih odnosih pogosto pride do čustvene odvisnosti – občutka, da je ta oseba edina, ki te razume in brez katere ne moreš več funkcionirati. To lahko postane nevarno, saj se lahko zgodi, da se začneš bolj zanašati nanj kot nase.

    Omenjaš še, da se je pri tebi iz prijateljstva razvila ljubezen, on pa ima punco in te dojema kot prijateljico. To je dejavnik, ki kaže, da ti ne more vračati podobnih občutkov in igrati vloge v tvojem življenju, ki si je ti želiš, čeprav morda le po tiho. Vem, da se ti to zdi nepredstavljivo, a je pomembno, da si dovoliš videti širšo sliko in razmisliti, kaj to pomeni zate.

    Praviš tudi, da se zavedaš, da do tvoje polnoletnosti navezanost ne bo obojestranska – ali sta se pogovarjala, če se bo potem kaj spremenilo ali bosta vedno ostala le prijatelja?

    S temi vprašanji ne namigujem, da moraš ta odnos takoj prekiniti, ampak da je pomembno, da premisliš, ali je zate zdrav in ti res pomaga postati močna sama zase. Spodnja vprašanja ti lahko pomagajo najti odgovor.

    ·        Ali je tvoj odnos do njega bolj navezanost iz občutka varnosti ali pa gre za nekaj, kar te resnično osrečuje na dolgi rok?

    ·       Če bodo ljubezenska čustva ostala enostranska, boš lahko še vedno ohranila ta odnos na način, ki ti ne bo prinašal bolečine?

    ·       Kaj nudiš ti njemu? Ali tudi ti njemu nudiš oporo ali je odnos v tem smislu le enostranski?

    ·       Kako bi izgledalo tvoje življenje, če bi se morala sama soočiti s svojimi izzivi?

    Ko boš razmislila o vsem tem, bo morda lažje najti način, kako se pogovoriti s starši, saj so pomemben del tvojega življenja in njihove skrbi izhajajo iz želje, da te zaščitijo.

    Kako govoriti s starši?

    Razumem, da te je strah, da bi starša napačno razumela situacijo in ti prepovedala stike z njim. A morda ni rešitev v tem, da vse skrivaš. Starša sta bila zelo prestrašena in njuna reakcija (tudi če je bila burna) izvira iz skrbi zate. Želita vedeti, kaj se dogaja v tvojem življenju, in v tem trenutku morda nimata dovolj informacij, da bi razumela tvoje odločitve.

    Razumem tudi, da imaš doma dodatne izzive, saj si omenila, da se starša spopadata z odvisnostjo. To lahko vpliva na primeren čas pogovora - pogovor izvedi le, ko se počutiš z njima varno.

    Če želiš s starši odpreti pogovor, lahko začneš postopoma.

    ·       Najprej jim povej, da razumeš, zakaj sta bila prestrašena – to jima bo pomagalo videti, da jih slišiš in spoštuješ njuno skrb.

    ·       Pojasni odnos – če si resnično prepričana, da gre za čisto prijateljski odnos, ki bi ga rada nadaljevala, to lahko razložiš tako kot si meni.

    ·       Nato jim povej, kako si se ti počutila – ne le v zvezi z njuno reakcijo, ampak tudi na splošno, zakaj si sprehod z njim potrebovala.

    Na primer: "Vem, da je to morda nenavadno, ampak on je oseba, ki me je v preteklosti zelo podpirala. Nikoli se med nama ni dogajalo nič neprimernega in ni me izkoristil. Pomagal mi je, ko sem bila na tleh, in tega ne želim izgubiti. Hkrati pa razumem, da vama to povzroča skrbi."

    Lahko začneš tudi samo z enim staršem, s katerim imaš boljši odnos in zanj veš, da bo odreagiral boljše. Nato pa skupaj povesta drugemu staršu.

    Vem, da si v situaciji, kjer čutiš, da nimaš dobrih izhodov. Ampak že to, da si tukaj zapisala svojo zgodbo, pomeni, da nekje v sebi želiš, da se stvari izboljšajo, da veš, da pot iz jame obstaja, če prav je trenutno ne vidiš. In to je prvi, najpomembnejši korak.

    Če želiš, sem tukaj, da se pogovoriva še naprej.

    Vse dobro,

    Aljaž Bogolin, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje