rabim nasvet

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

Najprej naj se ti zahvalim, ker si se s svojim vprašanjem obrnila na nas. Iz zapisa je razvidno, da si izredno zaskrbljena za svojega brata. Tvoja skrb se mi zdi upravičena, saj pogosto in dolgotrajno igranje video iger lahko vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (npr. znižane samopodobe, težav z ohranjanjem pozornosti, socialne anksioznosti, težave z odnosi) in se lahko kaže v slabšem šolskem uspehu. Za najstnike je zato zelo pomembno, da se dovolj družijo z vrstniki, da so fizično aktivni in da dovolj spijo.

Nič ni narobe z občasnim uživanjem v video igrah. Vendar, ko se ljudje znajdejo na točki, ko porabijo vedno več ur pred računalnikom in začnejo trpeti zaradi posledic pretiranega igranja, to postane problem. Na tem mestu se je potrebno vprašati ali gre res za zasvojenost ali le nedolžen hobi, ki ga je v času šolanja od doma in dosedanjih ukrepov lahko še veliko več. Kako vemo kdaj igranje video igric prestopi mejo odvisnosti? Znaki odvisnosti od video iger so zelo podobni tistim pri drugih vedenjskih odvisnostih ali odvisnostih od snovi. Ko možgani sproščajo dopamin kot odziv na pozitivno doživetje igranja, utrdijo sprožilni odziv in vzorec nagrajevanja. Kjer je bilo dve uri igranja na teden enkrat dovolj, se strpnost gradi, igralec pa začne bolj potopiti v igro in se počutiti zadovoljnega.

Nekateri simptomi zasvojenosti z videoigrami lahko vključujejo:
• Posameznik začne izolirati vedenje.
• Opažene misli o video igri, vključno z načrtovanjem kdaj igrati in obsedenost nad novimi igrami.
• Posameznik se začne enkrat izogibati aktivnostim.
• Spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah.
• Posameznik nadaljuje z igro, čeprav ima posledice.
• Posameznik zanemarja odgovornosti.
• Spremembe razpoloženja.

Morda bi lahko bila v naslednjih dneh še posebej pozorna na bratovo vedenje in čas, ki ga preživi za računalnikom. Zapiši si svoja opažanja. Zelo pomembno je, da se v takšnih primerih starši vključujejo in ukrepajo, zato bi ti svetovala, da na tem mestu še malce vztrajaš. Prosi jih, da si vzameta nekaj minut časa za umirjen pogovor. Predstavi jim svoja opažanja, ki si jih skrbno zabeležila. Staršema predstavi simptome in posledice igranja video iger. Poudari kako zelo je pomembno, da ukrepate. Poskusite narediti načrt kako boste bratu pomagali. Najpomembnejše je posredovanje informacij glede varne in ustrezne rabe računalnika. To, da brat razume kaj sploh zasvojenost z video igrami je in kakšne so posledice je zelo pomembno. Lahko se sklene dogovor med vami in bratom, pri katerem tudi on aktivno sodeluje in se dogovori za časovni okvir rabe računalnika. Dogovor naj bo smiseln in izvedljiv (ni potrebno, da mu omejite računalnik le na 30 minut na dan). Video igre so dejavnost, ki je zasnovana na način, da zasvaja, zato je nadzor nujen.

Upam, da sem ti s svojim odgovorom vsaj malo pomagala. Glede na to, kako si skrbna sem prepričana, da boš našla pot in pomagala svojemu bratu. Če te še kaj zanima pa nam kar piši.

Verjamem vate!

Živa Goter, mag. psihologije

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

Žal mi je, da se tvoje želje in skrbno izdelani načrti, ki si jih imela za brata, niso uresničili. Pomembno je, da se zavedaš, da si naredila vse kar je bilo v tvoji moči. Svoje skrbi in posledice, ki jih ima igranje video igric si objasnila bratu ter staršem. S tem si pokazala svojo skrb in odgovornost starejše sestre. Če tvojih nasvetov po vsem tem niso pripravljeni upoštevati in starši kljub vsemu še podpirajo njegov hobi, je morda čas da se malce umakneš in "spočiješ".

Na tej točki razmišljam, kako se ob vsem tem počutiš ti. Žal mi je, da ti starši in brat ne prisluhnejo, saj tvoje skrbi niso odveč. Vendar bi si želela, da tokrat postaviš na prvo mesto sebe. Tudi ti si sedaj na mestu, ko potrebuješ pomoč. Znašla si se v stiski, saj bi želela nuditi pomoč bratu, ki je ne želi prejeti. Morda bi bilo dobro, da se zaenkrat od teh skrbi skušaš umakniti in se osredotočiš nase. Smo v obdobju, ko se nam je življenje malce obrnilo na glavo. Veliko časa preživimo doma, šole so zaprte, ne vidimo se s svojimi prijatelji ipd. Sedaj se počasi zopet začenjamo vračati v malo bolj normalen vsakdan, zato bo to morda pripeljalo do sprememb tudi pri tvojem bratu. Šole se odpirajo, zato brat ne bo imel več časa cele dneve presedeti za računalnikom. To je velika prednost, saj bo velik del dneva preživel v šoli, kjer se bo družil s sošolci. Svetujem ti, da svoje težave zaupaš kakšni prijateljici. Prepričana sem, da imaš osebo, ki ji lahko zaupaš. Velikokrat pomaga že samo pogovor in to, da z nekom delimo svoje občutke. Poskusi, prepričana sem, da ti bo lažje. Morda se lahko sedaj, ko se vračate v šole obrneš tudi na šolsko svetovalno službo. Oglasi se do svetovalne delavke in jih zaupaj svoje težave, prepričana sem, da ti bo z veseljem prisluhnila in ti ponudila kakšen pameten nasvet. Lahko poskusiš tudi, da se zamotiš po tem, ko opaziš, da te določene misli ali dogodki obremenjujejo. Zamoti se s kakšno stvarjo, ki jo rada počneš. Lahko se odpraviš na sprehod, poslušaš glasbo, rišeš, kuhaš ... Tako boš preusmerila neprijetne misli v bolj prijetne.

Upam, da bo sproščanje ukrepov pripeljalo do sprememb, ki si jih želiš. Če se znajdeš v stiski pa nam kar piši.

Vse dobro,

Živa Goter, mag. psihologije