????

Všeč mi je fant, ki ima punco. Že pet let sta skupaj, on pa že dve leti želi iti narazen z njo. Rekel ji je že dvakrat, da želi iti narazen, potem ko je jokala, pa ni imel srca, da bi šel. Vendar se objema in poljublja z mano. Meni to ni v redu, ampak sem si rekla, da bo šel z njo narazen in bo ok. Zdaj ji je tudi bolj zares rekel, in da bo vzel stvari in šel. Ampak del mene je zaskrbljen, ne zaradi ljubosumja, ker sem poliamorna, ampak zaradi skrbi zanjo. In tega, kaj bojo drugi rekli, bodo mislili, da sem ju jaz spravila narazen? Sem mu všeč samo zato, ker predstavljam začasen izhod iz realnosti? Ni mi problem biti v kratkem, manj resnem odnosu. Samo ne želim, da zaradi njega ne trpijo drugi. Rekla sem si, da z njim ne bom imela nič, dokler je z njo. Ampak živiva v študentskem domu praktično drug zraven drugega in se mu ne morem upreti, čeprav poskušam. Vsakič ko se vidiva, gre najin odnos malce bolj v fizično smer. Ne vem, kaj storiti.