.

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

o samopoškodovalnem vedenju govorimo, ko pride do namerne poškodbe telesa, ki si jo oseba povzroči sama, z namenom zmanjšanja psihološke stiske (negativnih misli, medosebnih težav, depresivnosti, anksioznosti, napetosti, jeze, ...) oziroma krize ali pa se pojavi kot reakcija na vsakdanji stres in težave. Oseba lahko to počne tudi z namenom samokaznovanja ali pa z namenom vplivati na druge (iskanje pozornosti, sprejetost v vrstniško skupino ...) ali pa želi »občutiti vsaj nekaj, četudi je to bolečina«. Posamezniki se ponavadi ne ustavijo pri eni ali dveh samopoškodbah, ampak tako vedenje postane ustaljen vzorec reševanja težav, pri čemer je potrebno ukrepati.

Tako je lahko seveda tudi omenjeno dejanje – da si s škarjami odrežeš košček kože – oblika samopoškovanja, če to izhaja iz osebne stiske. Tako vedenje predstavlja nekonstruktivno reševanje stiske. Na naslednji povezavi so predstavljeni ustreznejši načini spopadanja s stisko.

Lepo te pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije