Psihoterapeut

Odgovor svetovalke:

Manja, pozdravljena.

Sprašuješ, kaj moraš storiti, da lahko po poklicu postaneš psihoterapevtka. Super se mi zdi, da se zanimaš za to področje dela.

Najprej je pomembno, da se zavedaš, da obstaja več različnih poklicev na področju duševnega zdravja, ki ne zajemajo istih delovnih nalog - psihologi ne delajo istega dela kot klinični psihologi, ti pa ne istega kot psihoterapevti, psihiatri ali psihologi v zdravstvu. Žal pa že tukaj naletiva na kar nekaj težav znotraj naše stroke, zato nisem presenečena, da o tem ne najdeš veliko informacij. Če si v preteklih mesecih kaj spremljala novice, trenutno potekajo javne razprave o predlogu Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, kjer si različni predstavniki stroke želimo doseči nekoliko drugačne stvari - sicer pa je glavna želja vseh ista - da se natančno določijo izobrazbeni standardi, ki so potrebni za opravljanje teh poklicev.

Trenutno je torej psihoterapevt lahko kdorkoli z univerzitetno diplomo ( oz. 2. bolonjska stopnja), ne glede na področje izobrazbe. Kljub temu pa moraš poleg univerzitetne izobrazbe opraviti še posebno šolanje iz psihoterapevtske usmeritve, ki si jo izbereš. Teh usmeritev je veliko, je pa čisto od tebe odvisno, za katero smer se odločiš, glede na to, kar ustreza tebi - o teh smereh si lahko prebereš na spletu - v psihologiji poznamo več “glavnih” terapevtskih pristopov - analitično terapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, sistemsko terapijo in humanistično-eksistencialno terapijo. V okviru teh pristopov pa obstaja več različnih smeri, kot na primer klasična psihoanaliza, psihoanalitična psihoterapija, transakcijska analiza, družinska terapija, integrativna terapija, EMDR, psihoterapija otrok in mladostnikov, geštalt terapija in še mnoge druge.

Tukaj moraš imeti v mislih, da so vsi ti študiji samoplačniški in trajajo praviloma do 4 leta, še dodatno poleg univerzitetne izobrazbe in zajemajo tako teoretičen pouk kot tudi prakso, ki jo moraš izvajati sama (vsaj 500 ur, ki jih opravljaš pod “supervizijo” - mentorstvom bolj izkušenega terapevta) ter vsaj 150 ur lastne terapije (ki si jih prav tako moraš financirati sama).

Žal ti trenutno ne morem zagotoviti stabilnosti in trajnosti teh informacij, saj se zakonodaja na tem področju spreminja in bo čez čas, ko boš sama prišla do stopnje univerzitetne izobrazbe, morda pogoj za psihoterapevtsko licenco nekoliko drugačen, kot je zdaj.

Vsekakor ti kot psihologinja toplo priporočam študij psihologije na katerikoli izmed slovenskih univerz (Ljubljana, Maribor, Primorska), saj ti tile študiji omogočajo zelo široko teoretično podlago in globok vpogled v posameznikovo duševnost. Če želiš univerzitetno izobrazbo, ki jo za to potrebuješ, in ne visokošolske, ki jo lahko po koncu tvojega poklicnega srednješolskega programa lahko dobiš, boš morala na koncu srednje šole opravljati splošno maturo, kar pomeni, da boš morala opravljati tudi peti predmet.

Če ti sama nisem uspela dati dovolj informacij o študiju psihoterapije, te lepo vabim, da si pregledaš spletno stran Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in jih kontaktiraš na naslovu, ki je dostopen na njihovi spletni strani.

Lepo te pozdravljam,

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen_a!

To pa je žal odvisno samo od delodajalca. 

Če ti je delovno mesto pripravljeno pokriti stroške psihoterapevtske specializacije, sploh ni problema. Odvisno je pa res samo od interesa in potreb podjetja, kjer si zaposlen_a.

Lepo bodi,

 

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)