Vprašanje:
Psihopat?
Tema: Čustva, Ostale duševne stiske
-
An
Anonim
Anonim
Objavljeno: 26 dec. 2025 00:51
Pozdravljeni,
imam težave s čustvi in ne kot puberteta vendar bi prej rekel da jih sploh ne čutim in se teško prilagajam drugim večino časa samo opazujem druge in berem obraze da ugotovim kako želijo da bi odreagiral (do sedaj sem że nekako obvladal da vem v naprej kako hočejo da odreagiram, zato me imajo za "bližnjega" ker mislijo da jih razumem - npr. se smejim na vse šale tudi če niso smešne oziroma niso mojega tipa humorja in mislijo da si delim z njimi njihov smisel za humor in me imajo rajši). Malo sem se že poglobil v psihopatijo, vendar nisem prepričan ali sem ali ne, saj se nočem samodiagnosticirati in me tudi ne moti a sem vseeno zinterisiran. Glede temnih misli, da, včasih se mi pojavijo in ob trpljenju drugih ne čutim neke empatije, nikoli še nisem prišel tako daleč da bi poiskusil kaj ubiti (se poiskušam zadržati vendar te misli so tam), vendar pa dobim tudi samomorilne misli, se pa mi je že kdaj zgodilo da sem v jezi skoraj povzročil veliko škode drugim, glede drog in nasilja na splošno pa se lahko obvladujem oziroma nimam potrebe po tem da bi poiskusil droge, kot veliko ljudi reče za psihopate, vso nasilje pa res poiskušam zadržati saj nočem pristati za rešetami. Glede empatije, pa imam mogoče par močnih navezanosti, vendar če mi res ne pomenijo veliko zaanje nimam sleherne empatije. Prav tako sem razvil nekatere ritme v smislu da me takoj vzburi če nekega predmeta ne postavim na neko mesto ki sem mu ga sam določil. Opazil sem da ljudi tudi na manjši ravni manipuliram sebi v prid in če mi oseba ni v "korist" jo nekako izločim. Ko pa sem že ravno pri tem pa mi je veliko ljudi že reklo da sem samoušečen, za kar nevem ali je del tega ali ne. Vse skupaj pa poiskušam nekako zakrinkati in teh težav drugače ni opazil še nihče in nočem izpasti kot bedak in bi bili ljudje jezni ker je to prava bolezen jaz pa se delam.
Glede celotne zadeve pa sploh kot sem že rekel nisem zaskrbljen in se počutim bolje od večine ljudi ki jih poznam. Opažam pa tudi da včasih misli ne morem kontrolirat sam vendar se zanje borim z nekom drugim ki je tudi jaz vendar drugačen, kot bi imel dve osebnosti, vendar se te druge strani mene ne bi rad znebil saj je razlog da še nič nisem storil in sem zaradi nje bolj umirjen karazmatičen, urejen in mi dejansko ni vseeno za moj zgled.
Nevem, mogoče samo pretiravam, saj še vseeno delujem kot normalna oseba, mogoče me bo vse minilo ko bo konec pubertete, vendar me je vseeno zanimalo mnenje drugih.
P.S. trenutno nisem pri psihologu saj si mislim da me bodo ljudje jemali drugače če ugotovim da sem res psihopat
-
Uredništvo
Tina Rezar
Objavljeno: 29 dec. 2025 00:16
Odgovor svetovalke:
Lepo pozdravljen,
hvala, da si tako iskreno in premišljeno zapisal svoja doživljanja. Iz tvojega zapisa je moč razbrati, da zelo dobro opazuješ, razmišljaš o sebi in imaš močan nadzor nad svojimi mislimi oz. dejanji. Dejstvo, da se vedno znova odločaš, da ne škoduješ sebi ali drugim, je zelo pomembno. To, kar opisuješ, samo po sebi še ne pomeni, da si psihopat. Psihopati se običajno ne sprašujejo, če so psihopati in pogosto jih ne skrbi njihov zgled, nimajo samokontrole in jih ne zanimajo morebitne posledice za druge. Tvoja refleksija, dvom, notranji »drugi jaz«, ki te umirja in ustavlja ter skrb za lastno podobo in meje niso značilni za psihopatijo. Psihopatskih osebnostnih struktur je več vrst in večinoma vključujejo pomanjkanje vesti, krivde, impulzivno škodovanje drugim in odsotnost notranjega konflikta. Ti pa opisuješ notranji konflikt, nadzor, zadrževanje, nekakšen moralni kompas, četudi racionalen.
Ker nisem psihiatrinja, te na podlagi tega zapisa ne morem diagnosticirati, a menim, da tvoje doživljanje bolj spominja na kombinacijo čustvene otopelosti (težave z občutenjem in poimenovanjem čustev), močnega kognitivnega prilagajanja (učenje »kako prav reagirati«) in obsesivne kompulzije (predmeti, red, notranja napetost). V času pubertete se lahko to močno ojača. Opisuješ vsiljive misli, ki so neprijetne in pogosto v nasprotju s tvojimi resničnimi vrednotami in željami. Vsiljive misli so lahko strašljive, vendar to, da se jih bojiš, pomeni, da jim NE želiš slediti. Poskusi narediti prostor med seboj in mislimi. Sprosti se. To so samo misli. Ne določajo te. Ko te preplavijo, jih ne poskušaj ustaviti, temveč si reci: »Aha, to je pač spet ena od mojih vsiljivih misli. Vem, da si nočem kaj narediti ali komu škodovati. To je samo alarm, ker sem pod stresom.« Misli so kot oblaki – ne zadržuj jih, samo opazuj, kako prihajajo in odhajajo.
Navajaš, da se uspeš nadzirati, te skrbi za morebitne posledice, vzpostavljaš notranji dialog in imaš jasno mejo: »Tega ne bom storil«. To pomeni, da nisi nevaren, temveč preobremenjen. Opisuješ tudi, da glede celotne situacije sicer nisi preveč zaskrbljen, saj uspeš zregulirati svoje misli. Zapisal si »kot bi imel dve osebnosti«, menim, da tukaj ne gre ravno za disociativno motnjo identitete, ampak za notranji regulacijski sistem.
Dotaknila bi se še tvojega P.S. (»Bojim se, da me bodo ljudje jemali drugače, če ugotovim, da sem psihopat.«), saj te psiholog zagotovo ne bo označil za psihopata, pogovori so zaupni in diagnoze se ne lepijo zlahka. Cilj ni »etiketa«, ampak podpora pri iskanju orodij za nadzor tvojih misli in čustvenih stanj. Iskreno se mi zdi, da je veliko bolj tvegano ostati sam s tem, kot pa poiskati strokoven, diskreten pogovor. Psiholog ne bo o tem nikomur povedal in nihče te ne bo obravnaval slabše, če greš prostovoljno. Zato ti predlagam, da se opogumiš in si rezerviraš termin za pogovor v centru za psihološko svetovanje POSVET (https://posvet.org/), kjer bosta lahko skupaj s strokovnjakom pripravila načrt, ki ti bo pomagal varno raziskovati tvoja čustva, misli in poiskati poti, ki te bodo krepile. V tej svetovalnici nudijo brezplačno podporo po celotni Sloveniji. Za vključitev jim lahko napišeš samo kratko sporočilo na e-naslov info@posvet.org. Vedi, da so vsi izzivi, težave, ki smo jim priča, začasni in rešljivi. Zaupaj v svojo moč in potencial, ki je v tebi.
Omenjaš tudi samomorilne misli, ki jih je potrebno nasloviti, če so intenzivne. Kadar se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru, o tem NUJNO obvesti nekoga, ki mu zaupaš in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš tudi na telefon 01 520 99 00 (vsako noč, med 19. in 7. uro zjutraj). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Dodajam še dve telefonski številki, ki se jih lahko poslužiš, če boš v hudi stiski:
• TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12:00 do 20:00)
• Zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, brezplačno, anonimno)Toplo priporočam tudi ogled te spletne strani: https://zivziv.si/razmisljam-o-samomoru/
Kadarkoli lahko tudi na tem portalu napišeš svoja vprašanja, dileme in razmišljanja. V kolikor se stiska poveča ali če te vsiljive misli postanejo prehude, takoj obvesti svojo zaupno osebo ali pokliči na pomoč eno izmed zgoraj navedenih telefonskih številk.
P.S.: NE deluješ kot »psihopat«. Deluješ kot inteligenten, zelo nadzorovan mlad človek, ki čuti drugače, razmišlja globlje in se še oblikuje. To, da te zanima mnenje drugih in da nočeš nikomur škodovati, je že zelo jasen odgovor.
Želim ti vse dobro iz srca,
Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.