Vprašanje:
Psihologija
Tema: Čustva, Moj poklic, moja prihodnost, Odnosi v družini, Stres in anksioznost, Žalost in depresija
-
Ju
Juli
Juli
Objavljeno: 07 avg. 2026 13:03
Hoj, imam eno težavo.
Čez en mesec bom dijakinja 4. letnika in me zanimajo psihologija, socialna pedagogika in socialno delo. Najbolj me vleče na psihologijo, ampak je zelo visoka omejitev. Tekom srednje šole sem imela težave z depresijo in anksioznostjo, ampak sem od maja dalje precej bolje. Dober del težav je bil občutek osamljenosti, sram, misli na samomor in zasvojenost s socialnimi omrežji od 3. razreda dalje. Letos sem bila prav dobra, ampak mam precej lukenj v znanju zaradi dolgotrajnih psihičnih težav. Zastavila sem si cilj, da bom prišla na psihologijo, ampak me je strah da bom pregorela, ker rabm letos bit odlična pa dobr pisat maturo, če hočem sanjat o tem.
Čutim velik pritisk in ne vem kdaj sem se nazadnje sproščeno počutla. Vem, da ni tako "globoko" in da se da poiskati "čist fajn šiht" s socialno pegagogiko al pa s socialnim delom, ampak sm si naredila predstavo v mislih, da je to manj cenjeno, manj plačano in da je manj delovnih mest. A je res tak "downgrade"?
Zanimiva se mi zdi tudi krajinska arhitektura, ampak je pomoje tam še manj delovnih mest (glede na presežek arhitektov).
Vem, da sekiranje prihaja iz gledanja svojih sorodnikov in na splošno ljudi, ki niso zadovoljni s tem kar delajo, zaradi finančnih težav, ki jih mamo doma, in zaradi želje po uspehu. Oba starša sta me psihično zanemarjala odkar pomnim, zato želim biti čim bolj svobodna, uspešna in neodvisna. Vem, da je najpomembnejše to, da ostanem zdrava in psihično stabilna, ampak me je strah, da mi bo (zelo) žal. Nikoli nimam občutka, da se učim dovolj in včasih tudi odlašam učenje, ker me je tako strah.
Vem tudi, da lahko izberem na drugem mestu psihologijo v MB, ampak moj fant, s katerim sem skupaj dve leti in pol, je edina oseba, s katero se iskreno razumem in se redno družim, gre v Ljubljano in je že odločen. Če me sprejmejo v MB, bom izgubila pomemben del mojega vsakdana.
Kakršnkoli nasvet bi pomagal. Hvala.
-
Uredništvo
Tina Rezar
Objavljeno: 10 avg. 2026 17:12
Odgovor svetovalke:
Draga Juli,
hvala, da si se obrnila na naš portal in delila svoje misli. Navajaš, da si imela v preteklosti težave z depresijo, anksioznostjo in tudi z zasvojenostjo. Iz tvojega sporočila lahko razberem, da imaš veliko poguma in samorefleksije, ne le zdaj, ampak skozi vso pot, ki si jo prehodila od 3. razreda naprej. Praviš tudi, da si od meseca maja v precej boljši koži, kar ni majhna stvar. To je tvoj dosežek. Bliža se september, ko boš pričela z zadnjim letnikom srednje šole. Veseli me, da že sedaj razmišljaš o študiju, omenjaš 3 študijske programe (psihologija, socialna pedagogika in socialno delo). Socialna pedagogika in socialno delo nikakor nista »downgrade« študijska programa. Sta drugačna poklica, ne slabša, k večjemu zahtevnejša. Predlagam ti, da se o realnih poklicnih poteh (zaposljivost, plače, vsakdanje delo) pogovoriš z nekom, ki to dejansko dela, ne le ugibati. Morda razmisli kaj bi si želela opravljati? Svetovalno delo v šoli? Osebno sem pedagoginja in opravljam delo šolske svetovalne službe. Če te zanima kaj v tej smeri, mi kar napiši in lahko delim več podrobnosti s teboj.
Pritisk, ki ga čutiš, ni znak, da nekaj delaš narobe, ampak je razumljiv odziv na to, kar si doživela doma in v sebi. Ampak ta pritisk ti lahko škoduje, če ga ne poimenuješ in ne razbremeniš, zato je prav, da o tem govoriš. Omenjaš strah, da ti bo kasneje žal. Ta strah je pogosto glasnejši od resničnosti. Noben vpisni izid pri 18 letih ne določi tvojega celega življenja. Ljudje menjajo poklicno pot, dokončajo študije pozneje, se prekvalificirajo ipd. Tvoja vrednost ni odvisna od ene omejitvene točke.
Praviš, da želiš nadaljevati študij v Ljubljani zaradi fanta, ki je že odločen. Razumljivo je, da ti pomeni veliko, po vsem, kar si doživela doma, je normalno, da te je strah izgube tako pomembne vezi. Še pomembneje pa se mi zdi, da izbiro študija ne narediš izključno glede na to, kje je on, ker to ne bi bilo pošteno niti do tebe niti do zveze. Predlagam ti izbiro tistega študija, ki ti bo dajal največ zadovoljstva in sreče (to ni nujno psihologija). Si že pregledala predmetnike vseh programov? Najprej stori to in se potem odloči glede na vsebino programa.
Navajaš tudi odlašanje zaradi strahu pri učenju, kar ni lenoba, ampak zaščitni mehanizem. Vredno bi bilo narediti realen, obvladljiv načrt za zaključek letnika, tak, ki ne temelji na »moram biti popolna«, ampak na »naredim, kar zmorem, brez da se ob tem zlomim«.
Rada bi te povabila še na en korak, ki bi ti lahko konkretneje pomagal: Center za psihološko svetovanje POSVET nudi brezplačno psihološko svetovanje v živo za mladostnike od 14. do 18. leta, brez zdravstvene izkaznice ali napotnice, dostopno v Ljubljani, Celju, Kranju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji, Velenju in Zagorju ob Savi. Zberi pogum in jim napiši kar mail na info@posvet.org. Pogovore izvajajo usposobljeni strokovnjaki, s katerimi boš lahko delila vse, kar si z mano: o pritisku, dvomih o poklicni poti o vsem, kar nosiš od doma. Ni ti treba čakati, da bo »dovolj hudo«. To, da si letos precej bolje, je odličen čas za dodatno oporo. Ne ostani sama s tem. Tukaj smo zato, da vas s pogovorom usmerimo in podpremo.
Katerikoli študijski program boš izbrala, ne določa, kdo si. Ti si že dokazala, da znaš vstati, tudi ko je bilo najtežje. To je tvoja resnična moč, ne ocena na maturi. Preživela si najtemnejše dni in vseeno znala spet poiskati luč, to ni naključje, to si ti. Karkoli se zdaj zdi strašljivo, zmoreš tudi to, ker si že dokazala, da tvoja moč presega tvoj strah. Verjamem vate.
Objemam te na daljavo in ti iz srca želim vse dobro na tvoji poti,
Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Ju
Juli
Juli
Objavljeno: 18 okt. 2026 13:00
Hvala vam za odgovor in podporo, cenim. Zanima me, pa podlagi česa sklepate, da sta socialna pedagogika in socialno delo kvečjemu težja kot psihologija? Sem pogledala vse tri programe, ja, prevečkrat na žalost.
Primarno me je strah, ker se delovna mesta socialnih pedagogov in psihologov do neke mere prekrivajo in da si prej želijo psihologa kot socialnega pedagoga (recimo srednja šola, kjer tudi poteka pouk psihologije in bi raje imeli na šoli nekoga, ki je lahko svetovalec in učitelj hkrati, ne samo svetovalec). Trenutno mi gre v šoli fino, ampak sem se pa izpisala iz višje ravni za matematiko in sem glede na lanski prav dobri uspeh na precej slabem, če želim na psihologijo v Ljubljano. Ostali predmeti vem, da ne bodo brezhibni, mi pa gre višja raven angleščine. Ne vem, stalno sem na trnih glede izida mojih rezultatov.
Ne želim se razočarati. Slišala sem, da je zelo težko recimo dokončati 1. stopnjo socialne pedagogike in se potem poskusiti uvrstiti med študenti magistrskega programa psihologije. Na informativnih dneh sem slišala, da je to pogosta želja socialnih pedagogov.
Predvidevam, da ne bi čutila zadovoljstva, če bi na koncu moje poslanstvo bilo odvračanje osnovnošolskih otrok od nesmiselnih prepirov in pretepov, torej to, da bi delala v osnovni šoli, vendar tam verjetno največ primanjkuje kadra in hkrati ni potreben psiholog za to. Zanima me razvojna psihologija, odvisnost, travma, osebnostne motnje, klinična psihologija ... karkoli drugega. Nič proti svetovalnim delavkam v osnovnih šolah, zlate so, ampak ne vem, če bi to bilo zame.
Mučno mi je, da potrebujem pri teh letih poznati sebe do te mere, da vem, kaj želim študirat. Mučno mi je učiti se snov, ki mi je dejansko ljuba ampak je zraven ta neka pošast sistema ocenjevanja in kapitalizma. Želim si, da ne bi bilo tako rigidno. Menim, da za osebo, ki ima manj točk od kriterija za vpis, ne pomeni, da bi bila slab psiholog in obratno. Ampak tako je ...
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Tina Rezar
Objavljeno: 26 okt. 2026 10:40
Odgovor svetovalke:
Draga Juli,
hvala, da si se ponovno oglasila.
Moja trditev, da sta socialna pedagogika in socialno delo »k večjemu zahtevnejša«, ni temeljila na nobeni primerjavi. Bila je nerodna formulacija. Hotela sem povedati, da gre za drugačno delo, ki ima svoje zahteve, ne pa, da je merljivo težje od psihologije. Hvala, da si me opozorila.
Tvoj strah glede delovnih mest ni neutemeljen. V šolski svetovalni službi lahko delajo psihologi, pedagogi, socialni pedagogi, socialni delavci in specialni pedagogi, zato se ta mesta res prekrivajo. Pouk psihologije na gimnaziji pa lahko izvaja samo, kdor je končal študij psihologije. Srednja šola, ki išče svetovalnega delavca in učitelja hkrati, ima zato lahko razlog, da izbere psihologa. To je realno in prav je, da to veš.
Šola ni edino mesto za socialne pedagoge in socialne delavce. Delajo tudi v vzgojnih zavodih, dijaških domovih, stanovanjskih skupinah, centrih za socialno delo, programih za zasvojenosti, z žrtvami nasilja, v nevladnih organizacijah. Teme, ki jih naštevaš (zasvojenost, travma, razvoj), so tam vsakdan. Klinična psihologija in psihološka diagnostika pa ostajata v rokah psihologov. Če te vleče prav to, je psihologija smiseln cilj.
Glede prehoda: na magistrski študij psihologije v Ljubljani se lahko vpiše tudi diplomant drugega programa, a mora pred vpisom opraviti dodatne obveznosti, ki jih določi fakulteta. Pot torej obstaja, vendar je daljša in ni zagotovljena. Če razmišljaš o njej, priporočam, da na Oddelku za psihologijo FF vprašaš, katere obveznosti zahtevajo. Magistrski program psihologije izvaja tudi Univerza na Primorskem v Kopru.
Glede vpisa: na psihologijo v Ljubljani se ob omejitvi izbira na podlagi uspeha na maturi (60 %) in uspeha v 3. in 4. letniku (40 %). Izpis iz višje ravni matematike te ne izloči. Vpliva na točke, ni pa obsodba. Poglej, kakšne so bile omejitve zadnjih let in skupaj s svetovalno službo na šoli izračunaj, kje realno stojiš. Številka je pogosto manj strašna od negotovosti.
Ne vem, ali se ti bo izšlo za psihologijo v Ljubljani. Tega ti nihče ne more obljubiti. Vem pa, da imaš več poti, ki vodijo do dela, ki te zanima. Prav imaš, da je sistem rigiden in da točke ne povedo, kakšna psihologinja bi bila. Morda poskusi letos ločiti oboje: točke so naloga, ki jo opraviš po najboljših močeh, tvoje zanimanje za človeka pa je tvoje in ti ga nihče ne more vzeti.
Ker opisuješ, da si stalno na trnih, te še enkrat spodbujam, da se oglasiš v Center POSVET (info@posvet.org). Zadnje leto pred maturo je čas, ko si zaslužiš oporo.
Prijazno te pozdravljam in ti želim vse dobro,
Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.