Psihologija

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen_a!  

Hvala za tvoje vprašanje. Če prav razumem, te zanima, koliko so izrazi, kot so "smear campaign", "gaslighting" ipd., priznani v psihologiji in ali je dobro, da se kot družba o tem več pogovarjamo ter smo bolj pozorni na takšna vedenja.  

Izrazi, ki si jih omenil_a, so v psihologiji prepoznani. Ne vem čisto točno, kaj misliš z izrazom “uradna” psihologija. Če imaš s tem v mislih diagnoze, ki ti jih lahko postavi klinični psiholog ali psihiater, teh izrazov v mednarodni klasifikaciji bolezni ni, vsaj ne v smislu, da bi bili opredeljeni kot diagnoze. Klasifikacija se namreč osredotoča na telesne in duševne bolezni oz. diagnoze ne pa toliko na specifične dinamike v medosebnih odnosih. So pa v opisu posameznih duševnih bolezni opisani vzorci vedenja, ki so podobni ali enaki vzorcem, ki si jih ti omenil_a. 

Veliko psihologov se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem dinamik in pojavov v medosebnih odnosih, ki si jih naštel_a. Moje mnenje je, da je pomembno, da se takšni pojavi znanstveno raziskujejo, zato da lahko bolje razumemo vzorce, ki se pojavljajo in vzroke oz. dejavnike, ki vodijo do takšnih vedenj. To namreč omogoča, da lahko lažje pomagamo ljudem, tako tistim, ki so žrtve, kot tudi tistim, ki izvajajo takšna vedenja. 

Je pa pri uporabi teh izrazov vsekakor potrebno biti zelo previden. Ne smemo jih zlorabljati in jih uporabljati preveč površno, da bi označili vsako osebo, s katero imamo konflikt, kot narcisoidno. Vsak konflikt ima svoje specifične okoliščine in ni vedno primerno označiti druge osebe s takimi izrazi, ne da bi se pogovorili o teh zadevah ali poskušali razumeti celotno sliko. Konflikti so tudi normalni del naših življenj in definitivno vsak konflikt ne pomeni, da ima določena oseba težave v duševnem zdravju. Do konfliktov prihaja, ker imamo drugačne izkušnje, vrednote, mnenja, znanja, pričakovanja. Lahko pa so tudi posledica šumov v komunikaciji. Takšni konflikti so po navadi začasni in jih lahko rešimo z odprto ter spoštljivo komunikacijo. Pri težavah v duševnem zdravju pa govorimo o vzrocih vedenja, mišljenja in/ali čustvovanja, ki trajajo dlje časa in posameznika pomembno oviranju v vsakdanjem življenju. Če se posamznik sooča z duševno boleznijo, je potrebna strokovno pomoč.  

Definitivno je zelo pozitivno in pomembno, da se v družbi govori o tem, da zlorabe niso samo fizične, ampak so lahko tudi čustvene in psihološke, saj imajo tudi čustvene in psihološke zlorabe zelo resne posledice na posameznika in bližnje. Lahko se zgodi, da so stiske in posledice pri čustvenih in psiholoških zlorabah hujše, saj pogosto ljudem ne verjamejo ali pa je ljudi strah o tem spregovoriti, nič pa se ne vidi navzven. Pogovarjanje o teh temah definitivno pomaga pri ozaveščanju in boljšemu razumevanje ter spodbuja podporo in pomoč žrtvam zlorabe. Hkrati pa je prav tako pomembno, da razvijamo empatijo in se zavedamo svoje lastne vloge v konfliktih ter se sprašujemo, kako lahko sami prispevamo k bolj zdravim odnosom.

Če povzamem, izrazi, ki si jih omeni_al, niso le "brezvezna pop psihologija." So prepoznani in opisujejo določene vzorce vedenja v medosebnih odnosih. Vendar pa je pomembno, da jih uporabljamo premišljeno, da se izognemo nepotrebnemu označevanju in razmislimo o lastnem vedenju v konfliktnih situacijah.

Upam, da sem ti odgovorila na tvoje vprašanje. Če imaš še kakšno vprašanje, bom vesela, če se ponovno oglasiš.

Lepo poletje,

Sara Seršen, mag. psihologije