Prvič v srednjo šolo

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za tvoje sporočilo. Najprej čestitke za uspešen zaključek osnovne šole in vpis v srednjo šolo. Veseli me, da si se odločila za bivanje v dijaškem domu, ki bo zagotovo pripomoglo k lažji organizaciji časa in učenja, glede na to, da imaš do svojega domačega kraja eno uro vožnje. Iz prve roke ti lahko opišem kako poteka bivanje dijakov v dijaškem domu, saj sem tudi sama kot svetovalna delavka zaposlena v dijaškem domu in tako redno spremljam naše dijakinje in dijake. :)

Prehod iz osnovne v srednjo šolo je sprememba, ki vsakemu posamezniku predstavlja izziv. S tem se prične prilagajanje na novo okolje, navajanje na samostojnost, razvijanje odgovornosti, sobivanje, skratka veliko veščin, ki jih pričnete mladostniki usvajati, zlasti s selitvijo v dijaški dom. V prvem mesecu (september) je običajno, da se pri dijakih pojavlja večje domotožje kot sicer, zato je takrat zelo pomembno, da se o tem pogovarjamo na glas – vsi vpleteni, tako starši, matični vzgojitelj/ica kot svetovalni delavci v domu. Torej, če boš začutila, da ti je (pre)hudo, to sprva povej nekomu, ki mu zaupaš (lahko je kakšen vzgojitelj/ica v domu/starši/svetovalna služba/cimra) in s skupnimi močmi se vedno najde neka ustrezna rešitev. V našem dijaškem domu se v takšnih primerih sestanemo in poiščemo srednjo pot, npr. postopno prihajanje/odhajanje v dom, namesto v nedeljo zvečer, lahko prideš v ponedeljek zjutraj ali pa se tudi kakšen dan pelješ od doma v šolo in nato vsi skupaj sproti spremljamo tvoje stanje in počutje. Potrebno je veliko prilagajanja, a vse se da, samo pogovarjati se moramo o tem. Praviš, da si na vozičku, zato te še posebej skrbi kako se boš uspela prilagoditi na bivanje v domu, a sem prepričana, da te bodo vsi zaposleni v domu na tvoji poti podprli.

Naj delim s teboj, da naši dijaki večinoma zelo radi prihajajo v dijaški dom, saj jim predstavlja varen prostor in hkrati priložnost za osamosvojitev, osebnostno rast in razvoj, učinkovitejše učenje ter druženje z vrstniki, prijatelji. Vredno je poskusiti, četudi boš kasneje ugotovila, da ne gre – nazaj domov se lahko kadarkoli vrneš.

V kolikor se ti poraja še kakšno vprašanje, pa kar napiši, ti bom poskušala odgovoriti.

Želim ti obilo poguma in strpnosti ter vse dobro,

Tina Rezar, mag. prof. ped. in nem. in mag. zak. in druž. štud.