Prva pomoč

V soboto sem šla v trgovino in ko sem se odpravljala domov sem vidla gospo, ki je padla. Obrnila sem se s kolesom, da bi ji šla pomagat, potem pa sta na cesti ustavila dva avta. Gospa, sin in en gospod iz drugega avta so prišli pomagat, ko sem ravno zapeljala mimo in nisem hotela samo stati tam in biti zijalo, zato sem zapeljala mimo.

Zdaj pa se zaradi tega sekiram. Bi mogla tudi jaz vskočit? Bi nas bilo potem preveč? Na prvi pomoči so nas učili pomagaj, če lahko. Bi lahko, ampak nisem. Zdaj se počutim kot zlobkinja v filmu. Doma sem povedala kaj se je zgodilo. Mami pravi, da sem ravnala prav, jaz pa nimam tega občutka. Sploh ne vem kako ravnati v takih zadevah. Prvič se mi je zgodilo v osnovni, ko smo z busom šli v šolo, kjer je padel en gospod in se mu je odprla glava. Busar je ustavil, nekaj jih je šlo pomagat in klicali so rešilce. Če bi šli vsi pomagat, bi bila gneča in bi naredili več škode kot koristi? Ali vseeno pristopiš zraven?

Kaj je zdaj prav in kaj narobe?

Zdi se mi, da sem grozna oseba.