Prosim

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Praviš, da se v zadnjem času spopadaš z negotovostjo glede svoje spolne usmerjenosti. Vedno so ti bili všeč fantje, vendar si prav tako imela obdobje, v katerem si razmišljala, ali so ti morda všeč tudi dekleta. Prav tako občutiš strah, kadar pomisliš na to, kako se počutiš glede punc oziroma te je strah možnosti, da si tudi sama istospolno usmerjena. Razmišljaš o tem, ali si svoje občutke le domišljaš, ali so resnični, saj močno občuduješ sošolko, čeprav vanjo nisi zaljubljena. Ko razmišljaš o možnosti življenja s punco, ti to deluje privlačno, saj meniš, da bi se bolje razumeli in si težko predstavljaš živeti s fantom.

Pomembno je, da se zavedaš, da so tvoji občutki, vprašanja in pomisleki povsem normalni. Dobro je, da si vzameš čas, da raziskuješ svoje občutke, brez da bi nase nalagala nepotreben pritisk, da moraš takoj razumeti svojo spolno usmerjenost. Mladostništvo je obdobje, ko se še razvijaš, spoznavaš, raziskuješ in odkrivaš različne vidike sebe. To obdobje zaznamujejo tudi pomembne telesne, čustvene in socialne spremembe. Najstniška leta so čas, ko se veliko ljudi pogosto sprašuje o svoji identiteti, vključno s svojo spolno usmerjenostjo. Zato ne skrbi, saj so tvoji občutki in dvomi povsem normalni in nisi edina, ki se pri tej starosti spopada s podobnimi mislimi.

Dobro je, da razumeš, da je spolna usmerjenost širok in raznolik spekter, zato se ti ni potrebno strogo opredeljevati z eno samo oznako. Če so ti v preteklosti bili všeč fantje, to še ne pomeni, da ne moreš občutiti podobnih čustev tudi do deklet. Prav tako se teh čustev ne rabiš bati ali sramovati, saj je zaljubljenost, ne glede na spol, povsem normalen pojav, predvsem pri tvojih letih, ko se prvič začneš srečevati s tovrstnimi situacijami. Tudi tvoj občutek, da bi bilo življenje z žensko morda lažje, lahko izhaja iz preprostejšega razumevanja in povezovanja z ženskami na splošno, kar pa ni nujno povezano s tvojo spolno usmerjenostjo.

Privlačijo te lahko fantje, dekleta ali oboji. To je popolnoma normalno in ničesar se ne rabiš sramovati. Pomembno je, da si prijazna do sebe in se ne obremenjuješ s tem, da moraš takoj vedeti vse. Tvoj strah pred tem, da so ti morda všeč tudi dekleta, je lahko povezan z družbenimi pričakovanji ali predsodki, ki si jih verjetno zasledila v svojem vsakdanjem življenju ali na socialnih omrežjih. Dovoli si raziskovati svoje občutke, saj je to povsem normalen del odraščanja. Nič ni narobe, če raziskuješ, kaj ti ustreza in kdo si.

Iz tvojega opisa sošolke je prav tako razvidno občudovanje in zgledovanje po njej, kar ne vodi nujno v zaljubljenost. Povsem normalno je, da lahko osebo vidimo kot vzornika oziroma nam je všeč njena osebnost, kako izgleda, se oblači in obnaša ali pa si želimo biti podobni tej osebi. To še ne pomeni nujno, da si istospolno usmerjena, ampak da prepoznaš določene lastnosti na osebi, ki so ti všeč in jih ceniš. Prav tako pa ni nič narobe, če ugotoviš, da do sošolke čutiš nekaj več kot le prijateljstvo oziroma če se tvoja čustva čez čas spremenijo. Pomembno je, da se tega ne bojiš, ampak si dovoliš raziskati svoje občutke in jih sprejmeš brez obsojanja.

Torej ne potrebuješ vedeti že zdaj, kdo ti je všeč in kdo si. Sčasoma boš bolje razumela sama sebe in si hkrati tudi nabrala več izkušenj. Poskusi se osredotočiti na to, kako se počutiš ob določenih ljudeh, namesto da bi se trudila vnaprej določiti in opredeljevati, kaj ti je všeč oziroma kaj ti ni všeč. Ne obsojaj se zaradi svojih misli in čustev. Če se boš naučila sprejemati sebe, boš tudi lažje našla odnose, ki ti ustrezajo.

Če te bodo te misli še vedno obremenjevale in se boš počutila pripravljeno govoriti o svojih občutkih, lahko razmisliš tudi o pogovoru z nekom, ki mu zaupaš, npr. prijateljica, družinski član ali svetovalka na šoli. Pogovor ti lahko pomaga razbremeniti tvoje dvome in strahove ter ti da občutek sprejetosti s strani oseb, ki so ti najbližje.

Bodi prijazna do sebe in si dovoli, da rasteš ter raziskuješ v svojem lastnem ritmu.

Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam.

Nina Govc, dipl. psih. (un)