Problemi

Odgovor svetovalke:

Živjo!,

Hvala, da si nam pisala, s tem si naredila nekaj zelo pomembnega zase. Tvoj zapis je iskren, jasen in kaže, da si zelo odgovorna, delovna in občutljiva in ravno zato te trenutni tempo tako izčrpava.

Prebrala sem tvoj opis in bom poskusila odgovoriti z razlago in nekaj praktičnih korakov, kako si lahko pomagaš, da ti bo takoj malo lažje.

1. Kar doživljaš, ni pretiravanje, to so znaki preobremenjenosti

Kombinacija šole, treningov skoraj vsak dan, tekmovanj, visokih pričakovanj in občutka, da moraš biti dobra na vseh področjih, ustvarja močan stres. Ko se to nabira dlje časa, telo reagira točno tako, kot opisuješ: izčrpanost, jok brez razloga, tresenje, občutek, da te “tišči pri srcu”, da ne moreš dihati, da se ti zdi, kot da ne obvladaš več. To niso znaki, da je s tabo nekaj narobe. To so telesne reakcije na preobremenitev.

Tisti občutek pri srcu in težko dihanje je lahko anksiozni krč ali začetni panični napad, ki je neprijeten, ni pa nevaren. Ko se sprosti, lahko dihaš normalno. Pomembno je, da se tega ne ustrašiš, ker strah te občutke samo še okrepi.

2. Tvoja odgovornost in perfekcionizem te delata močno, a tudi ranljivo

Veliko deklet tvojih let doživlja podobno, še posebej tiste marljive, športnice, navajene imeti dobre ocene in “držati vse skupaj”. Ko želiš biti odlična na vseh področjih, se telo prej ali slej utrudi.  To ne pomeni, da si “slaba” ali da ti “ne gre več”. Pomeni samo, da si človek, ne robot.

3. Najprej: nujno si moraš vzeti odmor, temu rečemo tudi “mikro-odmori”

Mogoče se res zdi, da nimaš časa za počitek, imaš pa lahko kratke odmore, postavljene na pravo mesto.

Vsak dan potrebuješ vsaj: 

10 minut po šoli, da preklopiš (tuš, kratek sprehod, glasba – karkoli ti “resetira glavo”)

5-minutne pavze vsakih 30 do 40 minut učenja. To ni lenoba, to je način, da možgani zdržijo.

Po treningu 15 minut za telo: tuš, topel čaj, hrano, strečing, dihanje. To močno zmanjša neprijetne telesne reakcije.

4. Kako se takoj umiriš, ko pride tesnoba, jok ali tresenje

Izveri enno od VKT tehnik za pomiritev, ki jo lahko uporabiš kjerkoli – doma, na WC-ju v šoli, v garderobi.

1) Kvadratno dihanje

Vdih – 4 sekunde,  zadržiš dih 4 sekunde, narediš izdih 4 sekunde in spet zadržiš 4 sekunde. Ta kvadrat ponoviš 6–8x. S tem načinom dihanja sporočiš telesu, da ni nevarnosti.

2) Telo

Stisni dlani skupaj ali napni stegna za 5 sekund, nato spusti. Telo se hitreje umiri, če najprej malo napneš mišice.

3) Misli

Reci si: “To kar čustim je reakcija na stres. Ni nevarno. Mine čez nekaj minut.” S tem preprečiš, da bi strah ustvarila še več strahu.

4) Fokus, vaja 5-4-3-2-1

Poglej okoli sebe in naštej: 5 stvari, ki jih vidiš, 4 stvari, ki jih lahko otipaš, 3 zvoke, 2 vonja,
1 misel, ki te pomiri. To te prizemlji in ustavi “neurje” v telesu.

 

5. Kako si olajšaš učenje, ko imaš treninge skoraj vsak dan

Predlagam sistem, ki dobro deluje pri športnikih:

1) Učni bloki po 25–30 minut

Potem 5 minut pavze. Po 2-3 blokih si vzameš 15 minut odmora.

2) Ne uči se po tekmi

Telo potrebuje regeneracijo, možgani pa počitek. Po tekmi samo obnovi že znano snov ali si naredi načrt za naslednji dan. Učenje nove vsebine takrat ne bo učinkovito.

3) Pričakuj realno – ne popolnega

Nisi robot. Če bo kakšna slaba ocena, ne pomeni, da se vse podira. Pomembno je, da imaš ritem, ne popolnosti.

6. O odnosih in doma

Razumem, da se počutiš nerazumljeno. Ko otroci ali mladostniki pokažejo stres, starši to včasih narobe interpretirajo kot “pretiravanje”, ker ne vedo, da si zdaj v eni najzahtevnejših obdobij svojega življenja. To, da te sestra ne posluša ali da doma rečejo “življenje je tako”, ne pomeni, da jim ni mar. Pomeni samo, da ne znajo pomagati ali pa jih skrbi, pa tega ne pokažejo dobro.

7. Tisto, kar si opisala – da si se ulegla na tla, jokala, tresla – je znak, da telo kriči po pavzi

To se zgodi, ko greš predolgo čez meje. Reakcija ni nevarna, je pa opozorilo, da moraš: več spati, redno jesti (tudi če malo), imeti mikro pavze, občasno odmisliti šolo in trening, in se naučiti teh dihalnih tehnik. Napadi se potem vedno redkeje vračajo.

8. Nisi sama

Mnoge športnice tvojih let občutijo enako: pritisk, primerjanje, utrujenost, drama med vrstniki, fantje, tekme, ocene. To ni “tvoja napaka”. To je samo preveč stvari naenkrat. In to se da urediti – postopoma, nežno, brez dodatnih zahtev.

9.  Naredi si urnik, ki ti bo olajšal teden

prilagodi ga glede na tvoje treninge in tekme, učno snovj, dodaj dan za počitek in vključi nekaj časa vsak dan za razbremenitev. Napiši si tdi čas, ki je posvečen obrokom, krajšim odmorom.

Za konec: ni ti treba iti čez vse to sama, povej o tem, kar se tid dogaja prijateljem ali pa svetovalni službi v šoli. Tvoje telo ti daje signale, da potrebuje prilagoditev in to je povsem ok. Si pametna, močna in zrela, samo preveč nosiš na enkrat. Bodi potrpežljiva in korak za korakom boš spet dobila občutek nadzora, miru in energije.

Če želiš, lahko še kaj napišeš, da ti bo lažje začeti.

Vse dobro,

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.