problematicn problem, samomor, mejna

Pozdravljena,

hvala, ker si nam zaupala svojo stisko. 

V tem času, ko čakaš na odgovor, bi ti radi sporočili, da nisi sama, da pomoč obstaja in te spodbudili, da poiščeš in sprejmeš še kateri drug vir pomoči. Kadar razmišljamo o samomoru, je namreč zelo pomembno, da o tem spregovorimo, saj nas pogovor razbremeni in nam pomaga videti tudi druge možne rešitve.

Imaš v svoji okolici koga, s komer bi se lahko pogovorila?

Pokličeš lahko tudi na katero izmed številk za telefonsko svetovanje, tukaj sta dve:

Psihiatrična klinika Ljubljana - Klic v duševni stiski
Vsako noč med 19. in 7. uro.
Telefon: (01) 520 99 00

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik
24 ur na dan.
Telefon: 116 123

Če želiš in bi ti bilo tako lažje, nam lahko na mail tosemjaz@nijz.si zaupaš svojo številko in te bo svetovalka poklicala. 

Ni treba, da si v stiski sama. 

Uredništvo To sem jaz

Odgovor svetovalke:

Drago dekle,

hvala za tvoje sporočilo in da si nam zaupala svojo stisko. Morda si se v tem času že tudi obrnila na katerega od virov pomoči, ki so ti jih svetovali iz našega uredništva.

Iz tvojega zapisa razberem številne težave, ki te stiskajo, od depresije, rezanja, razmišljanja o samomoru do težav s hrano in željo shujšati. Praviš, da si želiš pomoči in hkrati želiš biti bolna ter imeti ob sebi ljudi, ki ti prisluhnejo, ob tem pa nočeš več živeti. V tebi je veliko nasprotujočih si misli, občutkov in želja, ki te begajo, ti otežujejo življenje in ki jih skušaš reševati z rezanjem, hujšanjem, in mislimi na samomor. Rezanje ti verjetno res zmanjša napetost, hujšanje ti da občutek kontrole, oboje pa ne rešuje vzroka tvojih težav, temveč samo pospešuje začarani krog, v katerem si. Hkrati pa iz tvojega zapisa ne izvem, kdo in kaj si še ti, drago dekle, poleg osebe z veliko bolečine?
Hodiš v šolo? Živiš sama ali s starši? Kaj rada počneš, imaš kak hobi? Kako je s prijatelji, družbo? Katero glasbo rada poslušaš in katere filme gledaš? Bi mi lahko odgovorila na ta vprašanja? Tako bi ti lažje šla naproti s podporo in pomočjo. Kot pišeš, si že bila večkrat v bolnišnici, hodiš na pogovore s psihologom, psihiatrom. Kaj je po tvojem tisto, kar pogrešaš, kakšno pomoč in od koga si jo zares želiš? Kaj morda pogrešaš pri sami sebi?  

Javi se, dragi dekle. Skušaj povedati kaj od tega, kar sem te spraševala, pa bova šli skupaj naprej. Če bi bili občutki še vedno zelo hudi preko vikenda, me lahko tudi pokličeš (piši v uredništvo in ti bodo dali mojo številko), prav tako pa se lahko oglasiš v bolnišnici, v dežurni ambulanti.  

Čakam tvoj odgovor in te prijazno pozdravljam.  

Držim pesti zate.

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja

Pozdravljena,

medtem, ko čakaš, da ti bo svetovalka lahko ponovno odgovorila, te prijazno vabimo, da se nam pridružiš danes, ob 20. uri, v chat svetovalnici na #Tosemjaz. Psiholog bo imel na voljo enourni termin in bo pričakoval, da mu pišeš. V chat pogovoru z njim boš lažje zaupala več o sebi in z njim delila svojo stisko.

Še vedno pa velja tudi povabilo, da nam pišeš na mail in zaupaš številko, da te svetovalka lahko pokliče.

Prijazen pozdrav iz uredništva.

 

Odgovor svetovalke:

Drago dekle,

Vesela sem, da si se ponovno javila. Vesela bom, če nam izdaš še tvoje ime ali vsaj vzdevek, ki bo nadomestil »dekle«. Bi šlo?

Zdaj vem, da imaš tudi v domačem okolju ljudi, ki te podpirajo, razumejo in ti stojijo ob strani - to je za vsakogar dragoceno, saj mu omogoča, da se razvija, osamosvaja in si utira svojo življenjsko pot. Poleg tega imaš ob sebi tudi strokovnjake, ki te ravno tako podpirajo in s tabo iščejo poti iz kroga bolečine, v katerem si se znašla.

Ne vem, kje so razlogi za tvojo bolečino, za tako silno potrebo po pozornosti in prisotnosti drugih, verjetno ste se o tem veliko pogovarjali v okviru tvojega zdravljenja. Mogoče bi se skušala zdaj od bolečine in rezanja, ki ti jo omili, čim večkrat načrtno bolj usmeriti v neke aktivnosti. Usmeri se v karkoli, kar znaš, kar rada počneš, kjer ti uspeva in v nove stvari. Mogoče v nekaj čisto novega, kar te zanima, pa še nisi poskusila. To ne gre naenkrat, temveč korak za korakom, treba je biti trmast in vztrajati, četudi je težko – a ravno zato ker je težko, ti tudi lahko zmanjša psihično bolečino in potrebo po rezanju. S tem si boš pridobivala zaupanje vase in v to, da lahko zaživiš tudi brez nenehne pozornosti drugih tvoji bolečini. In brez skrbi, s tem, ko boš krepila samo sebe in bila dejavna, pozornosti drugih ne boš izgubila. Ostala bo, le na drugačen način, zaradi lastne aktivnosti pa boš zadovoljna sama in tudi drugi.

Kot so ti že napisali v uredništvu, te tudi jaz vabim, da se danes pridružiš Chatu. In morda nas kdaj pokličeš. Na ta način se lahko bolje povežemo in te podpremo v korakih, ki sem jih omenjala zgoraj. Vse, kar si pišemo ali govorimo v tej svetovalnici, ostaja zgolj med nami – svetovalcem ter tabo. Nikomur ne dajemo imen, telefonskih številk, ničesar. Naša želja je pomagati mlademu človeku in če s tem uspemo, smo najbolj veseli.

Glede tvojega vprašanja nudenja pomoči v primeru krvavitve ob rezanju, to pomoč dobi vsakdo ali v dežurni službi, ali na urgenci, ali pri svojem zdravniku. Važno je, da je pomoč pravočasna. A razmisli, kaj bi lahko uporabila namesto rezanja in vžigalnika, pa bi ti tudi zmanjšalo psihično bolečino? O tem pišemo v člankih na naši spletni strani.

Drago dekle, danes te svetovalec čaka na chatu, kar pogumno v ta korak.

V mislih nate ti pošiljam topel objem!

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja

Odgovor svetovalke:

Draga Ana,

veseli me, da si se odzvala na Chat. Govorila sem s svetovalcem, ki te vabi, da se mu na chatu ponovno oglasiš. Menim, da je to ok možnost ob ostali strokovni podpori, ki jo že imaš. Vsekakor ti še enkrat svetujem, da se po eni strani usmeriš v aktivnosti, ki so ti všeč in bodo nadomestile rezanje, pa tudi, da s strokovnjaki iskreno  spregovoriš o stvareh, ki jih morda nosiš v sebi, pa jim jih še nisi zaupala.  

Lepo te pozdravljam in toplo objemam.

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja

Odgovor svetovalke:

Draga Ana,

hvala, da si se javila. Kar čutim tvoje vznemirjenje...glej, panični napad povzroči hude občutke in strah, ki pa niso nevarni in minejo. Verjemi. A da bi minili hitreje, se je dobro usmeriti ne v simptome, temveč v nekaj okoli sebe, v naravo, si naviti muziko do konca, na glas kričati, udarjati v boksarko vrečo, če jo imaš...Četudi obožuješ, ko ti teče kri, ti to do sedaj ni prineslo napredka, zgolj trenutne pomiritve. Če res želiš pomoč, sprejemi in poskusi nekaj od tega, kar ti predlagamo.

Če je prehudo, veš, da lahko greš tudi sama v dežurno ambulanto psihiatrične bolnišnice, lahko pa te tja pospremi tudi katera od prijateljic. Upoštevaj tudi navodila glede jemanja zdravil.

Prav tako, če si za, Ana, lahko v torek prideš na chat - svetovalec bo tam, le javi, da prideš. Lahko pa nas tudi pokličeš, kot sem ti že predlagala.

Stiska bo minila, zaupaj. Verjamem, da se nam boš javila.

Pošiljam ti objem in sem v mislih s teboj. 

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja