Primerjava z drugimi

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

pišeš, da se na družbenih omrežjih zelo primerjaš z drugimi, kar je pripeljalo do tega, da imaš občutek, da se ne znaš več ceniti, dvomiš vase in v svojo vrednost. Glede na opisano ti bom s svojim odgovorom skušala pomagati po svojih najboljših močeh, naj pa te že na začetku pomirim, da se veliko mladostnikov (tudi odraslih) srečuje s podobnim, in sicer je primerjanje nekaj k čemur smo nagnjeni prav vsi (razlika med nami je samo, kako se naučimo to odmisliti, dati na stran oz. sprejeti naše življenje takšno kot je), tako da vedi, da nisi sama v tem.

Poglej, si ravno v takšnem obdobju, ko se srečuješ z velikim številom vprašanj – kdo si, kakšno je tvoje mesto na svetu, kaj si želiš v življenju, kaj želiš biti po poklicu…najverjetneje si postavljaš vprašanja tudi glede tega, kako bo izgledalo tvoje življenje v prihodnosti ipd. Prav tako gre za čas, ko v življenjih mladostnikov pomembno vlogo prevzamejo vrstniki, zato se v tem času najstniki veliko primerjate s prijatelji, vrstniki, sošolci…na podlagi tega se vas vsebine na družbenih omrežjih, sploh s strani vrstnikov, toliko bolj dotaknejo. A s tem ni nič narobe, gre za nekaj, s čimer smo se oz. se soočamo vsi. Na nas je, da to ozavestimo in začnemo delati na sebi, v smislu, da se nas vsebine na družbenih omrežjih ne dotaknejo tako veliko oz. da to skušamo obrniti sebi v prid. Namesto, da bi torej ob gledanju slik/posnetkov občutila neprijetna občutja (npr. jezo, žalost, zavist), skušaj to obrniti sebi v prid – če slučajno vidiš nekaj, kar ti je všeč – recimo na primer kakšen izlet, potovanje…je to lahko nekaj, kar daš na svoj »to-do list za življenje« à torej, če si zelo želiš iti na potovanje v Grčijo in opaziš, da je bil nekdo tam poglej na to z radovednostjo – kam so šli, kaj so počeli ipd. tako lahko dobiš ideje, kaj boš lahko ti počela oz. si ogledala, ko boš enkrat v prihodnosti odpotovala tja.

Kot pa sem že omenila, imamo vsi potrebo po primerjanju z drugimi. Primerjamo svoja telesa, sposobnosti, družine, materialne dobrine, ocene…da bi le bili »tako dobri« kot so ostali, popolni in da bi bili sprejeti v družbi. A kaj pomeni biti popoln? Ali to dejansko sploh obstaja? Tudi glede videza, kaj sploh je na primer popolno telo? Vitko, z mišicami? Vse te idealne postave, ki jih lahko vidiš na družbenih omrežjih, moraš vedeti, da za seboj prinašajo veliko odrekanj (npr. pri hrani, druženju s prijatelji, spontanih trenutkih)…bolj kot »popolna« postava je boljše, da je zdrava. Da smo mi zdravi, da imamo možnost, da se premikamo, gibamo…zato smo lahko hvaležni, da nam telo to omogoča. Pretirano primerjanje, kot si že sama opazila, namreč hitro vodi do tega, da se sami počutimo vedno slabše. Zato namesto, da iščemo popolnost, se moramo sprijazniti s tem, da je čisto dovolj biti »dovolj dober«. Druga stvar pa je, da si res še zelo mlada, zato vedi, da se bo tekom  življenja pri tebi še veliko stvari spremenilo. Četudi se ti zdi, da se zdaj nikamor ne premikaš, ne moraš izraziti svojega potenciala…vedi, da bo tvoj čas zagotovo prišel. Dovoli si biti v tem obdobju zmedena, dovoljeno je tudi, da se še iščeš, da ne veš točno, kdo si, kaj si želiš ipd. – to vse namreč spada k razvojnim nalogam, skozi katere morate najstniki iti. Ob takšnih trenutkih si skušaj reči, da bo to obdobje minilo in da boš zagotovo našla svoje mesto na svetu:).

Poglej, že to, da si sama pri sebi prepoznala, da te primerjanje z drugimi ustavlja in te spravlja v slabo voljo ter da si želiš graditi na bolj zdravem odnosu do sebe je velik korak, zato si lahko res ponosna nase!:) Tudi to, da veš, da ljudje na svoja družbena omrežja objavijo samo najlepše in najboljše trenutke, je veliko. Pomembno je, da to še bolj ozavestiš pri sebi in sama sebi skušaš dopovedati, da to sploh ni resnično, je zgolj prikaz njihovih »top momentov«, ne pa odraz celotnega življenja – ne moremo namreč vedeti, kaj vse je za to sliko/videom (morda je oseba, ki sicer v videu deluje popolna in brez problemov, v sebi ranjena in na omrežjih deli le en določen vidik svojega življenja). Primerjava z ljudmi preko spleta torej ni realna in tudi ne moremo vedeti, kakšne so te osebe v živo (ne poznamo njihovega ozadja ali npr. s kakšnimi problemi se osebe srečujejo).

Kar ti lahko pomaga pri tem, da se boš manj primerjala, je to, da omejiš uporabo družbenih omrežij oz. kot sem prej omenila, vzameš te informacije, ki jih vidiš sebi v prid. Druga stvar, ki jo lahko narediš je, da vzameš list/zvezek in si vsak večer zapišeš eno do tri stvari, za katere si hvaležna trenutno v svojem življenju (npr. hvaležna za to, da lahko hodiš, dihaš, se izobražuješ, družiš s prijatelji, z družino…). To ti bo pomagalo, da boš opazila, da imaš v svojem življenju že veliko stvari, ki te podpirajo in ti pomagajo pri osebnostni rasti. Pri vsem tem ti lahko pomaga tudi dihanje. Če boš opazila, da te kdaj vse te vsebine/informacije, ki jih boš zasledila, spravijo v neprijetne občutke se samo spomni na dihanje, ki ti je na voljo vedno in povsod – globok vdih skozi nos, zadržiš in dolg izdih skozi usta (pazi, da je izdih daljši kot vdih – delaj pa seveda v svojem ritmu). Dihanje nam pomaga, da se hitro umirimo, če se kdaj počutimo napete in tesnobne.

Zapomni si, da je čar življenja v tem, da nič ni popolno/perfektno, kvečjemu smo vsi perfektno nepopolni. Pomembno se mi zdi, da si, ne glede na to, kakšen odnos imaš do sebe, prijazna do sebe in svojega telesa. Skušaj se sprejeti, takšno kot si in si daj čas, da »zacvetiš«.  Vprašaš se lahko, katera so tvoja močna področja (kaj ti leži), kaj ti je všeč pri tebi, katere so tvoje pozitivne lastnosti ter katere spretnosti in talente imaš? Lahko vzameš list papirja, si vzameš čas in skušaš odgovoriti na ta vprašanja. Namesto da se primerjamo z iluzijami na družbenih omrežjih, bi morali ceniti svoje edinstvene potenciale in dosežke. Vsak od nas ima nekaj, kar ga dela posebnega in edinstvenega. Zagotovo pa z leti postane lažje, saj postanemo bolj kritični do vsebin na spletu in se bolj zavedamo tega, kdo smo ter kaj si želimo v življenju.

Upam, da sem ti s svojim odgovorom vsaj malo pomagala in ne pozabi, vsak posameznik je edinstven in gre skozi življenje po svoji poti, zato samo glavo gor in verjemi vase:).

Lepo bodi in vse dobro ti želim,

Nika Verbič, dipl. psihologinja (un)