Primerjanje

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen, 

Najprej bi se ti rad zahvalil za vprašanje, v katerem se sprašuješ, kako svojo pozornost posvetiti sebi in se prenehati primerjati z ljudmi okoli sebe, kar v tebi vzbuja ogromno neprijetnih občutkov. Ti občutki so v veliki meri povezani z našim doživljanjem samih sebe.Ustavljaš se pri razmišljanju zakaj si tak. Odgovor na to vprašanje ti težko dam, saj gre pri tem za zelo kompleksne procese, ki oblikujejo naše doživljanje. Lahko pa ti pomagam z usmeritvami razmišljanja in raziskovanja tega vprašanja. Naše doživljanje samega sebe v veliki meri izvira iz naših primarnih odnosov, odnosov z našimi starši. In morda raziskovanje začneš prav tukaj. Kako so starši gledali nate, ko si bil mlajši? Kaj cenijo pri tebi? Česa se veselijo pri tebi in skupaj s teboj? So te v otroštvu primerjali s tvojimi vrstniki? Si imel v otroštvu pogosto občutek, da si se moral ob njih zmeraj dokazovat? Kaj si moral narediti oz. kdaj si si v tem odnosu zaslužil pohvalo, priznanje, ponos? Kot otroci pogosto opazujemo naše starše in se preko tega učimo spoprijemati z izzivi vsakdanjega življenja. Zato lahko razmisliš tudi o tem, kako so starši proslavili svoje dosežke? Ali so se starši pogosto primerjali z drugimi v njihovi okolici? Ljudje se iz odnosov v naši primarni družini nevede priučimo kako ceniti sebe in druge in česa se pri sebi lahko veselimo. To je nekaj vprašanj, s pomočjo katerih lahko začneš raziskovati doživljanje sebe, podobo o sebi in od kod hrepenenje, da bi bil (končno) boljši.

Iz napisanega sem razbral, da je to tema, o kateri vsaj nekaj časa pri sebi že razmišljaš in si želiš na tem področju narediti spremembo. V zgornjem odstavku sem ti podal nekaj vprašanj, s katerimi lahko usmeriš svoje razmišljanje v raziskovanje možnih vzrokov za doživljanje sebe in posledično doživljanje sebe ob drugih. Vsekakor pa zgodovina ne determinira dokončno tega, kdo mi lahko postanemo in kako lahko svoje življenje živimo. Vsak od nas ima možnosti spremembe in vedno lahko z delom na sebi in motivacijo naredimo korak proti temu, da postanemo oseba, kakršna si želimo biti in napravimo spremembe na področjih, ki so nam pomembna. Prvi korak vsake spremembe je vedno lastna odločitev in zavedanje, da si te spremembe želimo. Kot pišeš sam, si do tega že prišel, kar pomeni da je s tem že zapihala prva sapica v jadro tvoje jadrnice na poti do sprememb. Naslednji koraki pa so počasno delo na tem in premikanje proti željenemu cilju. Pomemben del te poti je zavedanje, da si lahko, ne glede na pretekle izkušnje, preoblikuješ svoj lasten pogled nase. Pri tem lahko začneš tudi z raziskovanjem svojih močnih. Vprašanje, na katerega morda poizkusiš poiskati odgovor, je: Na kaj si pri sebi ponosen? Ko najdeš svoje močne točke, lastnosti/dosežke, ti le-ti lahko ponudijo temelje za nadaljnjo raziskovanje.

Prav tako bi te spodbudil, da raziščeš tudi svoje občutke ob primerjanju. V svojem vprašanju veliko pišeš o tem, da si želiš, da bi bili drugi slabši. Imaš željo po tem, da so ostali slabši, ali da si ti boljši? Morda se to sliši zelo podobno, ampak v takšnih situacijah lahko že majhna razlika v pogledu spremeni to, kako lahko delamo na spremembi. Omenil si tudi, da se ob tem, če so drugi boljši, počutiš slabo. Kakšni so pa občutki, ko po primerjanju ugotoviš, da si ti boljši? Čutiš morda ponos, si oddahneš? Ali pa te tudi takrat izkušnja ne napolni z veseljem, zadovoljstvom in te (vsaj trenutno) razbremeni tekmovalne napetosti? Če je slednje, razišči, kaj je v dotični situaciji manjkalo, da bi se tvoje notranje doživljanje lahko pomirilo, veselilo, čutilo vrednost.
Svetoval bi ti tudi, da poiščeš način, kjer morda lahko to svojo tekmovalnost in zanos uporabiš za stvari, ki so ti pomembne. Pri tem lahko pogled iz primerjave z drugimi usmeriš v napredek v lastnih ciljih in željah. Na primer, doma si pripraviš koledar, za beleženje stvari, v katerih bi se rad izboljšal, oz. področja, na katerih bi rad napredoval. Tu lahko kot primer postaviš ''Kolikokrat sem se v dnevu primerjal z ostalimi''. Ob koncu dneva se usedeš za mizo, ob koledar in narediš krajšo evalvacijo svojega dneva in zabeležiš svoj rezultat, ki ga kasneje lahko tudi primerjaš z rezultatom prejšnjih dni. Na ta način pa s sabo tudi ''tekmuješ'' in napreduješ do svojega cilja, v tem primeru prenehanja primerjanja z drugimi. Seveda lahko podoben ''izziv'' sprejmeš tudi za različna področja, ki so ti morda pomembna in tako spremljaš svojo pot na več področjih (npr. število prebranih strani knjige na dan, število narejenih korakov v dnevu, število sklec, ali kaj drugega kar se spomniš…). Ob tem je seveda potrebno biti pozoren tudi na svoja čustva in občutke ter se zavedati, da je pot napredka kot stopnišče v visokih stolpnicah. Ko hodimo po stopnišču, imamo kdaj občutek, da se vrtimo v krogu, vsake toliko časa pridemo na novo nadstropje, kjer se ne premikamo več navzgor, kdaj moramo celo narediti nekaj korakov navzdol, ampak ne glede na vse to, ko se ustavimo, si vzamemo nekaj časa, lahko vidimo, da je bila naša pot v smeri, kateri si želimo slediti, torej navzgor.

Želim ti veliko sreče in navdušenja ob soočanju s tovrstnimi izzivi in upam, da boš na tej poti lahko večkrat zaznal občutek zmage, napredka in ponos nase in na pot, ki si jo naredil.

Benjamin Bušelič, Bachelor of Science (republika Avstrija)