Prijateljica...

Odgovor svetovalca:

Zdravo!

Pisal si, da potrebuješ pomoč zaradi težav v odnosu med tabo in tebi drago prijateljico. Na podlagi tvojega pisanja sklepam, da se soočaš z izgubo, zaradi katere so tvoji prevladujoči občutki neugodni. Pogosto si žalosten, jezen, razočaran in brezvoljen. Verjamem, da ti je zaradi vsega navedenega zelo hudo in se zaradi tega težje spomniš pozitivnih in prijetnih izkušenj ter dogodkov, ki si jih bil deležen v preteklosti. Verjamem, da zaradi tega težko spiš, si utrujen in razdražen, ker si prepričan, da bi v primeru, če bi se odločil drugače, bila situacija popolnoma drugačna. Predstavljam si, da mora biti breme napačne odločitve zelo naporno in iskreno mi je žal, da se tako počutiš. Vsekakor si zaslužiš prijetnejše občutke!

Proces sprejemanja odločitev nikakor ni enostaven. V življenju smo sicer sami odgovorni za svoja ravnanja, vendar to ne pomeni, da lahko vedno sprejmemo zgolj in samo najboljše odločitve. Pogosto se zgodi, da na odločitve, ki so privedle do za nas pozitivnih posledic, ravno zaradi dobrega izida hitro pozabimo. V primerih, kadar so posledice za nas neugodne, pa si zelo težko odpustimo, saj se zavedamo svoje odgovornosti za sprejemanje odločitev. Običajno se slednje torej zgodi takrat, kadar ravnamo v nasprotju s tem kar si resnično želimo. Pomembno je vedeti, da nikoli ne moremo resnično vedeti, kaj bi se zgodilo v primeru, da bi sprejeli drugačno odločitev. V tvojem primeru bi to pomenilo, da nikjer ni zagotovila, da bi bile vse stvari enostavnejše in lepše v primerjavi s sedanjostjo.

Kljub temu te popolnoma razumem, saj sem tudi sama doživela podobne izkušnje. Kadar trpimo in nam je hudo namreč pogosto idealiziramo in vidimo zgolj slabe plati izbrane odločitve, pozabimo pa, da lahko v veliki večini odločitev, četudi se zdijo še tako neustrezne, najdemo pozitivne plati. Si morda kdaj razmišljal o tem? Bi znal poleg v pismu že navedene plati, poiskati še kakšno? Morda to, da četudi si izgubil njo, sedaj veš, da ti ljubezen predstavlja pomembno vrednoto in da skrivanje čustev (po premisleku) ni ustrezno dejanje zate?
Mislim, da se lahko iz neugodnih posledic ogromno naučimo o sebi in svojih vrednotah in željah, kar je vsekakor dobra plat tega in razlog več za ohranjanje optimističnega pogleda na prihodnost in življenje.

Verjamem, da nisi ponosen na tvoja pretekla dejanja, a to nikakor ne pomeni, da si slaba oseba. Mislim, da si kot super mladostnik, ki zna sprejemati tudi odločitve z ugodnejšimi posledicami. Glede na to, da se še posebej v obdobju mladostništva močno spreminjamo, lahko tudi ti spremeniš svoje vedenje, poteze, občutja, podobe, stališča ter sposobnosti in se usmeriš v razvijanje pozitivne samopodobe. O slednjem si lahko veliko prebereš na naši spletni strani, poiščeš kakšno knjigo v knjižnici ali za nasvet vprašaš svetovalno delavko, v kolikor misliš, da bi to tudi potreboval. Temeljnih 10 korakov do boljše samopodobe pa predstavljajo sledeči: 1. korak: spoštujem se in se sprejemam. 2. korak: postavljam si cilje in si prizadevam, da bi jih dosegel. 3. korak: sodelujem z drugimi, jih sprejemam, imam prijatelje. 4. korak: ne izogibam se problemom, poskušam jih reševati. 5. korak: učim se spopadati s stresom. 6. korak: izbiram pozitivne misli. 7. korak: prevzemam odgovornost za svoje vedenje. 8. korak: zavedam se, da sem edinstven in neponovljiv človek. 9. korak: postavim se zase. 10. korak: prepoznavam, sprejemam in izražam svoja čustva.

Sklepam, da je dekle tvoja prva velika simpatija ali morda celo ljubezen. Tvoja čustva do nje, najlažje opišeš sam. V novih odnosih se ljudje pogosto počutimo izgubljene, smo neodločeni, naše želje in nameni še niso jasno oblikovani. Zagotavljam ti, da nikakor nisi edini, ki v zanj pomembnem odnosu ni vedel, kaj oziroma česa točno si želi ter kako bi bilo najbolje, da ravna. V obdobju mladostništva so tovrstne situacije še toliko težje, saj gre za obdobje velikih sprememb, na več področjih. V tem obdobju so prijatelji, vrstniki najpomembnejše osebe našega življenja, kar pomeni, da nas močno zaznamujejo odnosi z njimi. Dejstvo pa je, da imamo vsi ljudje tako pozitivne kot negativne izkušnje z njimi. Slednje pa lahko, kljub temu, da se počutimo povsem brez volje in občutimo veliko bolečine, vzamemo kot poučne popotnice za prihodnost.

Si kdaj razmišljal, kaj si v življenju resnično želiš od prijateljev in prijateljic in od osebe, s katero boš v intimnejšem razmerju? Kakšno razmerje in kakšna prijateljstva si želiš? Si želiš, da se oseba v trenutku, ko ji izpoveš svoja čustva od tebe oddalji ali bi raje, da se pogovorita in se potrudita s skupnimi močmi rešiti odnos? Si morda razmislil, zakaj ji nisi zaupal svojih čustev, kakšni občutki so te ob tem obdajali?

Za konec še nekaj besed o izgubi. Izguba je izkušnja, ki jo doživimo vsi, a na različne načine. Kadar pride do tega nastopi proces žalovanja, ki običajno traja dlje časa, a vsak posameznik žaluje na svoj način. Vsak primer je pogojen s posamezno situacijo. Kadar pride do izgube, običajno najprej čutimo šok, nato razmišljamo o izgubi (če se je res zgodila), občutimo zelo različna čustva, nato pa izgubo sprejmemo, občutimo olajšanje in ponovno pozitivna čustva. Normalno je, da smo žalostni in obžalujemo dejanja zaradi izgube, smo jezni, ker določenih dejanj smo ali nismo storili, nas je sram, ker drugi opazijo našo stisko, obupavamo, zaradi občutkov osamljenosti, hkrati pa čutimo pozitivna čustva, zaradi prijetnih spominov in veselih dogodkov. Normalno je, da človeka pogrešamo (druženje, opora), se počutimo nemočne, ker ne znamo ustrezno reagirati in se dalj časa slabše počutimo (razdražljivo, tesnobno).

Kadar žalujemo, lahko marsikaj naredimo sami, neodvisno od drugih. Lahko se odločimo za izvajanje različnih fizičnih aktivnosti, pogovor z drugimi, branje, delo za šolo in počitek. Običajno izberemo vsaj kakšno izmed navedenih aktivnosti. Te, ki so bile pred izgubo nekaj povsem običajnega, sedaj postanejo strategije spoprijemanja, ki lajšajo stisko žalujočemu (npr. sprehodi, branje idr.). Dejstvo pa je, da namesto nas ne more žalovati nihče drug. Bližnji nam lahko pri tem pomagajo s pogovorom, informacijami, usmerjanjem, vzpodbudami in iskanjem virov pomoči. Pomaga nam lahko pisanje dnevnika, pisanje poslovilnega pisma, izrazne aktivnosti (umetnost) in knjige ter filmi o izgubi ter motivaciji. Namen omenjenega je, da izrazimo stisko in predelamo izgubo. Pomembno je, da sebe postavimo na prvo mesto, o sebi razmišljamo pozitivno in se spomnimo svojih sposobnosti in kvalitet, si privoščimo razvajanje – kar nam je pomembno (npr. Izlet v hribe), se družimo z ljudmi s katerimi nam je prijetno, skrbimo za prehrano, izvajanje telesne aktivnosti, skrbimo za dober spanec, preusmerimo misli na pozitivne ter podobno. Izgubo moramo izžalovati sami, nihče drug, ne more izžalovati namesto nas. Morda razmisliš tudi o tem, ali si v preteklosti že doživel kakšno izgubo in kako si se z njo soočil oziroma kaj ti je bilo v pomoč že v preteklosti?

Upam, da ti bodo jasnejše predstave (ki jih boš oblikoval na podlagi premisleka) v pomoč pri nadaljnjem raziskovanju tvojega življenja.

Verjamem, da proces ni enostaven, a da lahko tudi ti z nekoliko poguma, preideš na fazo ugodnih in prijetnih občutkov. ????

Vse dobro ti želim!

Ana Boršič, dipl. prof. pedagogike in andragogike