prijateljica...

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej bi ti rada povedala, da si res zelo skrbna prijateljica. Verjamem, da ni lahko gledati nekoga, ki ti veliko pomeni, ko govori o tem, da se ne mara, da je “grda” ali da ne želi več živeti. To, kar opisuješ, so resni znaki močne stiske, tudi če tvoja prijateljica sama ne zna pojasniti, zakaj se tako počuti. Pri najstnikih se pogosto zgodi, da jih kar naenkrat preplavijo občutki žalosti, osamljenosti ali zmedenosti, ki jih ne znajo opisati. Včasih gre za preplet več stvari: odnosi, samozavest, razočaranja, hormoni, strahovi, občutek, da niso dovolj dobri… 

Zelo lepo je, da ji želiš pomagati, vendar te želim zelo jasno opomniti, da ti sama ne moreš in ne smeš nositi te odgovornosti. Ni tvoja naloga, da ugotoviš, kaj je narobe, ker to v resnici ni tako preprosto in tudi ni pravično do tebe, da bi se s tem obremenjevala vsak dan. To, da ti ne pove, ne pomeni, da ti ne zaupa, ampak da sama še ne razume popolnoma, kaj se dogaja v njej. Veliko mladih v stiski tega ne zna pojasniti, kar pa ne pomeni, da jim ni hudo. Pomembno je tudi, da razumeš, da njena stiska ni tvoja krivda. Če se družiš še z eno sošolko, je to čisto običajno in ne pomeni, da s tem izdaš svojo najboljšo prijateljico. 

Napisala si tudi, da govori o tem, da da ne želi več živeti. To nikoli ne sme ostati skrivnost. Tudi če ti reče, naj ne poveš nikomur, je tvoja naloga kot njena prijateljica, da poiščeš odraslo pomoč. To ni izdaja, pač pa je največja pomoč, ki ji jo lahko daš. To pomeni, da se obrneš na osebo, ki ji zaupaš in ti bo verjela: starša, razredničarko, šolsko svetovalno delavko itd.. 

Ko si sicer z njo, ti ni treba pritiskati nanjo ali jo spraševati, kaj je narobe. Dovolj je, da ji pokažeš, da jo vidiš, da ti ni vseeno in da ne rabi biti sama. Reči ji lahko na primer: "Vidim, da ti je težko.", "Če želiš, sem tukaj." ali pa "Ni treba, da razložiš vse." "Pomembno je le, da nisi sama.” To ji lahko da občutek varnosti, ne da bi jo silila, da mora nekaj povedati.

Če pa bo kadarkoli rekla, da bo res nekaj naredila ali da ima načrt, mora odrasla oseba to izvedeti takoj. To je odgovorno, varno in nujno. Ti si njena prijateljica, nisi pa odrasla oseba, ki bi lahko sama poskrbela za njeno varnost in to je povsem v redu.

Zelo lepo je, da misliš nanjo in se tako skrbna. Ampak, ne ostajaj s tem sama. Tvoja vloga je, da poskrbiš, da bo nekdo odrasel lahko pomagal. To, kar počneš je zelo lepo in še več več, kot si misliš.

Če bi te še kaj zanimalo ali bi potrebovala pomoč pa sem tukaj zate.

Živa Pirc, mag. psihologije