Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Prijatelji, ljubezenjsko življenje idr.

Tema: Komunikacija, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Samopodoba/Verjamem vase, Učenje

  • Lo

    LonelyBoiiiii

    LonelyBoiiiii

    Objavljeno: 30 jul. 2022 18:22

    Torej,
    na kratko povedano: sem brez prijateljev/partnerja in osamljen. Nikoli nisem bil pretirano družaben, a trenutno mi res manjka stikov. Do konca OŠ sem se vsaj pogovarjal s sošolci in se kdaj dobil tudi po šoli, sedaj po 2. letniku srednje pa se s sošolci praktično ne pogovarjam (razen stvari, ki so v povezavi s šolo). Res je, da imam morda nekoliko specifične interese, a tudi izven šole sodelujem v več športnih in umetniških društvih, kjer se prav tako z nikomer ne pogovarjam po času dejavnosti in izven klubskega prostora/okoli organizacijskih stvari. 
    Imam sicer 2 prijatelja iz otroštva s katerimi sem se dolgo še dobival, a sem bil vedno jaz tisti, ki je dal pobudo. In če pomislim za nazaj, tudi v OŠ nisem bil praktično nikoli jaz povabljen na druženje - vedno je pobuda prišla z moje strani. Zdaj pa imam zadosti tega, da se vrstniki družijo z mano samo, da mi naredijo uslugo. Nehal sem spraševati in v zadnjih letih sem le enkrat dobil sporočilo v smislu "Hej, a bi se kaj dobil?", pa še to je bilo pred več kot letom s strani enega od prej omenjenih prijateljev iz otroštva. 
    Želim si, da bi kdo drug naredil potezo. Me vprašal, kako sem, povabil ven na druženje ...

    Velja tudi za romantična razmerja: nikoli nisem imel punce. Sklepam, da sem preveč dolgočasen ali neprivlačen. Moja postava res ni nič posebnega, interesi pa ne dovolj mainstream

    In vem, da za vse skupaj ni kriva epidemija in lockdowni. Zdaj so zadeve odprte im druženja mogoča popolnoma normalno, na prostem so bila že prej. 
    Skratka, res ne vem, kaj delam v življenju narobe, da se nihče zunaj družine ne zmeni zame. Saj je res, da sem bolj zadržane sorte, a dobrega prijatelja ali dva imajo res tudi najbolj ekstremno introvertirani ljudje, tako hudo pa pri meni tudi ni. 

    Še en problem, ki ga imam, je lenoba. Moj šolski uspeh je slab, letnik sem sicer naredil, a s povprečjem 2,8. Enostavno se nimam volje učiti, a to se nikoli nisem imel. Kar me skrbi je, da se počutim vedno bolj apatično tudi na področjih, ki me zanimajo. Risanje je bil dolgo en mojih glavnih hobijev - zdaj rišem vedno manj, nimam volje. Nič več se mi ne da, niti stvari, ki so me nekoč zelo zanimale in sem bil ob njih noro vesele volje ne vzbudijo več močnih čustev ali pa vsaj ne za daljši čas. 

    Hvala tistemu, ki je prebral tole (pre)dolgo objavo. Nekje sem se pač moral razpisati in tu lahko vsaj upam, da mi kdo ponudi kakšen uporaben nasvet. 

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 04 avg. 2022 07:13

    Odgovor svetovalke:

    Lepo pozdravljen!

    Hvala, da si se obrnil na nas in nam zaupal svoje težave. Verjamem, da ti trenutno ni lahko, a verjemi, da imaš v sebi moč, s katero lahko življenje obrneš v smer, kot si ti želiš, da bi bilo.

    Razumem tvojo stisko in željo, da bi si želel vsaj enega ali dva tesna prijatelja. Kar nas skozi otroštvo in mladostništvo redko kdo pripravi ali opozori je, da se tekom življenja spreminjamo in se tako dogaja, da gremo različne poti. Tako nekateri ljudje 'odidejo' iz našega življenja oz. stiki več niso tako tesni. Po drugi strani pa vedno pridejo novi ljudje. Omenjal si, da si aktiven v različnih društvih – si v teh društvih aktiven že dolgo časa? Če da, mogoče lahko kakšno društvo zamenjaš in si tako odpreš možnosti, da spoznaš nove ljudi.

    Pišeš, da si želiš, da bi kdaj kateri od tvojih prijateljev naredil prvi korak in te povabil na druženje. Si to svojo željo kdaj omenil svojim prijateljem in se z njimi o tem pogovoril? Namreč, če si dal ti vedno pobudo, sta lahko tvoja prijatelja razumela, da jo tebi tako okej in se morda sploh ne zavedata, da si ti želiš, da bi onadva, kdaj naredila prvi korak. V odnosih je pomembno, da jasno in na spoštljiv način izrazimo svoje želje.

    Nekaj kar nas zelo redko kdo nauči ali opomni, je, da moramo imeti radi sami sebe, se sprejeti takšni kot smo in potem graditi življenje v smeri kot si ga želimo. En korak v tej smeri lahko narediš tako, da ko boš pomislil na kakšno svojo slabo lastnost, si nekam zapišeš 3-5 svojih dobrih lastnosti. Več o samopodobi in kako do boljše samopodobe, si lahko prebereš na tej spletni strani: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=24.

    Na koncu si omenil še težave z motivacijo za šolo in tudi na sploh. Nizka motivacija za učenje je pogosto posledica tega, da nam učenje predstavlja neprijetno opravilo iz različnih razlogov. Lahko nas je strah neuspeha, lahko si postavljamo previsoke cilje in stremimo k popolnosti ter smo potem hudo razočarani, če nam stvari ne uspejo, lahko je problem, da ne poznamo ustreznih tehnik in načinov učenja itd. Če imaš težave s slednjim oziroma bi te zanimalo kaj več o tem, kako se učiti, mi kar napiši in ti bom z veseljem odgovorila tudi na to vprašanje.

    Za začetek se najprej vprašaj in poskusi poiskati vse pozitivne stvari, ki bi ti jih učenje prineslo, na primer, da bi se lahko vpisal na želeno fakulteto, dobil štipendijo, se naučil nekaj novega o stvari, ki te zanima. Lahko si te stvari tudi zapišeš in jih prebereš preden se začneš učiti. Kar ti lahko nadalje pomaga pri zvišanju motivacije je, da si narediš načrt oz. dnevnik učenja. Ko boste imeli napovedan test, si na list papirja/v zvezek zapiši, kakšen cilj želiš doseči. Pri tem bi rada izpostavila, da je zelo pomembno, da si postaviš cilj, kot si ga želiš ti in se ne primerjaj z drugimi! Prav tako ni potrebno, da imaš pri vseh predmetih enak cilj. Potem pa si naredi urnik učenja – razdeli si učenje snovi na več manjših delov in se uči na primer 1 uro na dan (kar pomeni, da se boš moral začeti učiti dovolj hitro). Zadnji dan nameni ponavljanju celotne snovi. Vsak dan po učenju in po doseženem cilju pa se nagradi za svoje delo z nečim, kar imaš rad ali v čem uživaš (na primer pogledaš najljubšo serijo).

    Da bo učenje lažje si ga lahko malo popestriš, tako da na primer pogledaš kakšen video na spletu, ki se povezuje z obravnavano snovjo ali kakšen dokumentaren film. Če ti ustreza, lahko vprašaš kakšnega sošolca ali sošolko, če bi se skupaj učila. Prav tako poskušaj v vsaki snovi poiskati nekaj kar te zanima, sprašuj se, kako se snov povezuje z vsakdanjim življenjem, kje ti lahko to znanje koristi, ali lahko pripomore k temu, da boš bolj uspešen pri opravljanju želenega poklica v prihodnosti. Učni material si uredi tako kot tebi najbolj ustreza – lahko si na primer narediš miselne vzorce, popestriš zapiske z barvami, skicami, slikami. V glavnem ni potrebno, da je učenje nekaj neprijetnega, lahko si ga popestrimo in naredimo zelo zanimivega ter prijetnega.

    Omenil si tudi, da imaš na sploh težave z motivacijo, da se počutiš apatičnega. Lahko mogoče poskusiš kakšno novo dejavnost, ki je do zdaj še nisi in bo mogoče to pri tebi vzbudilo novo zanimanje (ena izmed dejavnosti, preko katere lahko spoznaš veliko novih ljudi, je npr. prostovoljstvo). Lahko pa npr. risanje, ki ga omenjaš kot enega izmed tvojih hobijev, poskusiš v kakšni drugačni obliki – npr. če si po navadi risal v svoji sobi, lahko poskusiš z risanjem v naravi ali morebiti z risanjem na računalniku, lahko preizkusiš kakšno drugo tehniko ustvarjanja. Mogoče lahko poskusiš tudi s tem, da narišeš nekaj risb za ljudi, ki ti veliko pomenijo in jim tako polepšaš dan.  

    Pri soočanju s tvojimi občutki ti morebiti lahko pomaga tudi kakšna sprostitvena tehnika ali tehnika dihanja. Nekaj jih lahko najdeš na tej spletni strani https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske?url=%2Frazisci%2Fcustva-in-psihicne-stiske%2F&topic=38&start=0. Tu pa ti prilagam še povezavo do našega priročnika, kjer boš našel še nekaj nasvetov, ki jih lahko preizkusiš: https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#.

    Upam, da ti bo odgovor kaj v pomoč. Vesela bom, če se še oglasiš. V primeru, da bi se ti težave nadaljevale, pa ti svetujem, da se o svojih težavah pogovoriš s strokovnjakom. V svetovalnici preko pisnih odgovorov zelo težko odkrivamo globlje vzroke. Zato bi ti svetovala, da se morebiti prijaviš na brezplačni pogovor s psihologinjo v naši spletni svetovalnici (https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/), poiščeš v jeseni pomoč šolske psihologinje, če jo imate, ali pa obiščeš psihologa v tebi najbližjem centru za krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov (seznam centrov najdeš tukaj https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/; za obisk psihologa pa ne potrebuješ napotnice osebnega zdravnika).

    Bodi ponosen na sebe, da si zbral moč in poiskal pomoč. Najtežji korak si že naredil. Sedaj pa pogumno in vztrajno naprej!

    Držim pesti, da se boš kmalu počutil bolje in ti želim lep preostanek poletja.

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • Lo

    LonelyBoiiiii

    LonelyBoiiiii

    Objavljeno: 05 avg. 2022 14:41

    Pozdravljeni,
    najlepša hvala za odgovor. Se bom odgovora lotil kar po delih, ker mi citiranje povzroča težave, bom namesto tega uporabil poševni tisk.

    Omenjal si, da si aktiven v različnih društvih – si v teh društvih aktiven že dolgo časa? Če da, mogoče lahko kakšno društvo zamenjaš in si tako odpreš možnosti, da spoznaš nove ljudi.

    Sem že poskušal. Ponavadi se konča tako, da se s kakšnim članom enkrat ali dvakrat celo dobim, potem pa ne več ...

    Pišeš, da si želiš, da bi kdaj kateri od tvojih prijateljev naredil prvi korak in te povabil na druženje. Si to svojo željo kdaj omenil svojim prijateljem in se z njimi o tem pogovoril? Namreč, če si dal ti vedno pobudo, sta lahko tvoja prijatelja razumela, da jo tebi tako okej in se morda sploh ne zavedata, da si ti želiš, da bi onadva, kdaj naredila prvi korak. V odnosih je pomembno, da jasno in na spoštljiv način izrazimo svoje želje.

    Sem. Na prijazen način, vendar nedvoumno sem večkrat povedal točno to. Ni zaleglo.

    [sistematično učenje, popestrenje učenja ...]

    Se bojim, da moj problem ne leži v strahu pred nedoseganjem cilja ali da mi manjka ciljev. Želene cilje imam, a sem enostavno prelen, da bi naredil dovolj v njihovi smeri. In tovrstna lenoba mi res ni všeč, vendar se mi enostavno ne ljubi samemu sebi reči "Dovolj je, zdaj pa nehaj odlašati in se spravi k delu". Če pa mi že uspe, pa ne traja dolgo ...

    Omenil si tudi, da imaš na sploh težave z motivacijo, da se počutiš apatičnega. Lahko mogoče poskusiš kakšno novo dejavnost, ki je do zdaj še nisi in bo mogoče to pri tebi vzbudilo novo zanimanje (ena izmed dejavnosti, preko katere lahko spoznaš veliko novih ljudi, je npr. prostovoljstvo).

    Nove dejavnosti preizkušanm pogosto, oz. vsaj včasih sem jih. Ne bi rekel, da ravno izgubim zanimanje, me pa zelo mine začetni zagon in potem zanimanje nekoliko uplahne, nakar se mi z dejavnostjo ne ljubi več ukvarjati, če pa že, pa ne temeljito, marveč to počnem bolj ali manj iz neke "občutene dolžnosti" (v smislu "če sem že nekaj začel, ne morem kar nehat").

    Pri soočanju s tvojimi občutki ti morebiti lahko pomaga tudi kakšna sprostitvena tehnika ali tehnika dihanja. Nekaj jih lahko najdeš na tej spletni stran

    Najlepša hvala, bom vsekakor poskusil.

    Bodi ponosen na sebe, da si zbral moč in poiskal pomoč. Najtežji korak si že naredil.

    S tem se ne strinjam. Anonimno napisati nekaj na splet ni težko. Iti k psihologu osebno, je. Seveda mi je jasno, da s tem ni nič narobe, a možgani včasih ne delujejo racionalno in potem pride do tovrstnih strahov oz. neprijetnosti. 

    Vsekakor še enkrat najlepša hvala za odgovor. Bom poskusil nekatere stvari, o nekaterih pa še malo premislil.

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 08 avg. 2022 06:45

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen!

    Sem zelo vesela, da si se ponovno oglasil in nekatere stvari dodatno razložil.

    Jaz bi ti predlagala, da še poskusiš navezovati nove stike. Včasih lahko traja nekaj več časa, da spoznamo osebo, s katero se zares ujamemo in razvijemo dolgotrajno prijateljstvo. Ali pa mogoče, da poskusiš na začetku ti dati nekoliko več pobud za druženje (vem, da si želiš, da bi to naredili tudi drugi), pa potem vidiš, kako se bo odnos razvijal. Če se boš odločil za dodatno pomoč, ti predlagam, da se pogovoriš tudi o tej težavi in poskušaš skupaj s psihologom/psihologinjo ugotoviti, kaj je vzrok, kje se zatakne in poiskati rešitev.

    Nasveti, ki sem ti jih napisala o učenju, zajemajo tudi korake, s katerimi bi se lažje motiviral in lotil učenja. Po navadi ni dovolj, da si samo postavimo cilj, ampak si moramo narediti tudi načrt, kako ga bomo uresničili. Še nekaj več nasvetov in razlag o motivaciji ter odlašanju učenja si lahko prebereš na tej povezavi: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas?url=%2Frazisci%2Fsola-ucenje-in-prosti-cas%2F&topic=7&start=0. Med drugim je opisana tudi pomodoro tehnika učenja, ki bi ti jo predlagala, da jo poskusiš.

    Zelo dobro je, da preizkušaš nove dejavnosti! Počni to še naprej. Če pri nobeni še nisi začutil tistega pravega zanimanja oz. to ne traja dolgo, potem zelo verjetno še nisi našel tiste dejavnosti, ki te res zanima, ki ti je zares všeč. Je pa čisto normalno, če po začetnem navdušenju, zanimanje nekoliko upade. V kolikor pa za neko dejavnost začutiš, da to ni nekaj, kar te zares veseli, pa bi ti predlagala, da ne nadaljuješ iz razloga, da moraš končati, ker si začel. Če nečesa novega ne preizkusimo, ne moremo vedeti, ali nam je neka dejavnost všeč ali ne. Dovoli si poslušati sebe in svoje telo. Če začutiš, da to ni to, raje preusmeri svojo energijo in čas v nekaj drugega.

    Na koncu pa moram napisati, da se pa jaz ne strinjam s tabo oz. vsaj delno ne. Se strinjam, da je obisk psihologa nekoliko večji in težji korak. Ampak že to, da si sam pri sebi naredil refleksijo, analiziral svoje probleme in jih potem zapisal, je velik korak. In bodi ponosen na ta korak! Je včasih težko na tej poti, ampak vedno se opomni, da delaš to za sebe in za svojo lepšo prihodnost. Verjamem, da ti lahko uspe!

    Želim ti vse dobro! 

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • Lo

    Lonely

    Lonely

    Objavljeno: 08 avg. 2022 09:44

    Hej,

    jaz sem imel isti problem oz. mam še vedno. Tudi pri meni ni bla korona tista, ki je to naredila. Problem je samo da jaz končujem faks in tega obveznega druženja ni več. 
    Za razliko od tebe sem bil vedno odličen, pa ni to nič spremenilo, tako da ni problem če tvoj uspeh ni tako dober.

    Ampak sem ugotovil, da mi moji starši niso nudili pozornosti in brezpogojne ljubezni kot otroku in ima veliko vpliva ba to, da sem malo bolj zadržan, nesamozavesten,... kar vpliva na to. Predlagal bi ti da razmisliš, če je kak drug dejavnik pri tebi in poskusiš rešiti ta problem.

    Zanima me, kako velik vpliv ima pomanjkanje beezpogojne ljubezni v otroštvu in kako lahko to sedaj rešim?

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 08 avg. 2022 18:28

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen Lonely!

    Zelo lepo je videti, da se vključujete v pogovore in delite svoje izkušnje ter nasvete. Podpora vrstnikov in nekoga, ki se sooča s podobnimi težavami, je včasih nekaj najbolj dragocena, kar v nekem trenutku nekdo potrebuje. Hvala tudi tebi za zaupanje in vprašanje.

    Najprej naj se navežem na čas glede korone, na kar se v prejšnjih odgovorih nisem posebej navezala. Ni nujno, da je korona direktno vpliva na vaju, v smislu, da pred korono ne bi imela teh težav, po koroni pa. Vsekakor pa je korona vplivala na nas kot na družbo. Jaz imam vsaj občutek, da se je kar nekaj druženja preselilo na splet oz. se je še vedno ohranilo na spletu, kljub temu, da trenutno ni nobenih ukrepov. Kar pa ima lahko za posledico, da težje navezujemo stike v živo, da včasih ne vemo, kako odreagirati, nam je bolj nerodno ipd. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika.

    Sedaj pa na tvoje vprašanje. Vse naše izkušnje iz otroštva, preteklosti vplivajo na nas, na naše vzorce vedenja, mišljenja. Na podlagi izkušenj si ustvarimo pričakovanja, predvidevamo, kako se bo nekaj odvilo, si ustvarimo nekakšne okvirje oz. skripte. Ko potem pridemo v neko podobno situacijo, se (lahko) skripta aktivira in se odzovemo enako kot v preteklosti. Na primer: Katja v šoli dobi slabšo oceno, kot si je želela, doživi neuspeh. Ob tem začuti jezo, prepričana je, da je za to kriva učiteljica, da je ne mara in da ni pravično ocenjevala. In enako odreagira ob vsaki slabi oceni, kljub temu, da učiteljica ni nič kriva. Tak vzorec je lahko razvila v otroštvu zaradi odnosa drugih do nje ali pa ker sta se npr. na neuspeh tako odzvala njena starša (nekateri vzorci vedenja se lahko prenašajo iz generacij v generacijo). Tak odziv ji ne prinese nič dobrega, je nefunkcionalen. Če želimo takšne vzorce vedenja spremeniti v bolj funkcionalne, je prvi korak, da vzorce ozavestimo. Ko jih ozavestimo, pa se je potrebno vprašati, kaj se lahko iz te situacije oz. iz tega vzorca naučimo in kaj lahko naredimo drugače. Npr. v prejšnjem primeru se Katja lahko nauči, da premeščanje krivde za njen neuspeh (ko to ni upravičen razlog) in občutenje jeze njej ne prinese nič dobrega, s tem ne more napredovati. Tako lahko ob tem spremeni, da, ko naslednjič dobi oceno, s katero ni zadovoljna, sama pri sebi naredi refleksijo – kako se je učila, kdaj se je začela učiti, ali je res vso snov dobro razumela, ji morebiti način učenja ni ustrezal, ali se je morebiti začela učiti prepozno, lahko prosi koga za pomoč ipd. Na tak način bo lahko napredovala, dosegla bo lahko boljše ocene, hkrati pa se bo naučila konstruktivno soočati z neuspehi in ji bo tako ob neuspehih veliko lažje. Vem pa, da ni tako lahko, kot se sedaj morebiti sliši, vsaj pri vzorcih, ki so že precej utrjeni, je potrebno kar nekaj vztrajnosti in dela na sebi, da nam jih uspe spremeniti. Ni pa nemogoče; tudi, ko bomo že napredovali, se nam lahko zgodi, da bomo imeli kak slab dan, se ne bomo počutili najbolje in bo zmanjkalo moči za drugačen odziv. Kar ne pomeni, da je ves trud zaman. Potrebno je vztrajati, biti potrpežljiv sam s sabo in sprejeti, da smo vsi samo ljudje, ki včasih delamo tudi napake, hkrati pa biti ponosni na vsak korak, ki nam uspe, v smer, katero si želimo.

    Na koncu sprašuješ, kako velik vpliv ima pomanjkanje brezpogojne ljubezni v otroštvu – na to vprašanje ti tu ne morem odgovoriti, ker premalo poznam tvojo zgodbo in zgodbo tvoje družine. Če želiš globlje raziskati svoje občutke, ti priporočam, da se naročiš pri psihologu ali psihoterapevtu, ki ti bo najprej pomagal bolje razumeti občutke in kako to vpliva na tebe v sedanjosti, hkrati pa bosta skupaj gradila na tem, da boš v sebi zgradil moč in spreminjal življenje v smer, kot si ga ti želiš.

    Lepo bodi.

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje