Prijatelji

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena Kristina,

pišeš,  da se jutri spoznaš s prijatelji svojega fanta in ne veš,  kako pristopiti. Verjetno si malo nervozna, si predstavljam, saj jih ne poznaš. To je popolnoma normalno.

A to je tudi čar - ker jih še ne poznaš, se lahko postaviš v vlogo "raziskovalca" in odkrivas, kdo so, kaj jim je všeč, kaj radi počnejo... Razmisli pri sebi, kaj bi rada zvedela od njih, kaj bi te zanimalo. Lahko si pomagaš tudi s tem, kar bi sama rada delila z drugimi. Tako jih boš lažje spoznala malo bolje in se povezala z njimi. Če ti pomaga, si lahko tematike ali kakšna vprašanja pripraviš tudi na listek, zapišeš v telefon.

Morda bo vsa skrb odveč in te bodo oni sami začeli spraševati in se povezovati. :) Kaj misliš? Če pa se zgodi, da pogovor vseeno ne steče, kot bi želela, tam ne boš sama - s seboj boš imela fanta, ki ga lahko verjetno vprašaš za pomoč, imam prav?

Če te še vedno skrbi in bremeni, pa ti predlagam, da o svojih občutkih odkrito govoriš s fantom. Tako ti bo lahko jutro bolj v oporo, če boš potrebovala. Misliš,  da bi tako šlo?

Za konec pa še najpomembnejše: bodi kar si, brez pretvarjanja. Tako si popolnoma dovolj.

Želim ti nadvse lepo druženje in spoznavanje ter piši, če bi potrebovala še kaj.

Patricija Knez, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Draga Kristina,

popolnoma te razumem – res je lahko naporno, ko se znajdeš v novi družbi in ne veš točno, kako pristopiti, kaj šele začeti pogovor. Še posebej, če ti je pomembno, da si prijazna, a ne vsiljiva – kar že kaže, da si zelo pozorna in srčna oseba.

Veliko ljudi v takih situacijah čuti tremo. In to je čisto razumljivo, s tem ni nič narobe. Pravzaprav je to, da jih še ne poznaš, lahko tudi prednost – saj lahko vstopiš v pogovor kot "raziskovalka", ki želi spoznati druge in njihova zanimanja. Morda si postaviš vprašanje: kaj bi meni pomagalo, če bi bila jaz na drugi strani? aj bi si želela, da mi kdo reče, ko pridem nov(a) v družbo?

Sprašuješ, kako naj pristopiš, ko si nova v družbi. Ni ti treba kar sesti in se pretvrajati, kot da se poznate že dolgo. Lahko začneš čisto preprosto in postopoma. Približaš se skupini z nasmehom, morda rečeš »Hej!« ali »Živjo!«, se usedeš zraven, če je prostor, in malo poslušaš pogovor. Prvi stik je lahko kratek in nežen – in čisto dovolj.

Lahko začneš s kakšnim preprostim vprašanjem: »Kako dolgo se že poznate?«, »Kdo je organiziral današnje druženje?«, »Greste pogosto skupaj kam?«. Tudi drobne opazke, komentarji na to, kar se dogaja (npr. »Vau, ful lep razgled tu.«) lahko odprejo vrata za pogovor.

Ker gre za prijatelje tvojega fanta – ti je mogoče že povedal kaj o njih? Če veš, kdo ima kak hobi, kakšno zanimanje, lahko to izkoristiš kot iztočnico. Tako pokažeš, da ti je mar, hkrati pa je to naraven način povezovanja. Bi ti bilo lažje najprej spregovoriti z enim od njih, ki se ti zdi bolj odprt, namesto da nagovarjaš celo skupino?

Če te skrbi, da boš izpadla vsiljiva... že to, da to sprašuješ, pomeni, da zelo verjetno ne boš. Ljudje čutimo, kdaj nekdo pristopi iskreno. In če si prisotna s spoštovanjem, z zanimanjem, to ljudje pogosto sprejmejo z odprtostjo. Pogovor pa se ne rabi zgoditi takoj ali biti popoln. Predlagam, da pustiš, da se počasi, naravno odvije. In ne pozabi, tvoj fant bo tam. Si z njim že govorila o svojih občutkih? Bi te lahko malce vključil v začetku, ti pomagal spoznati ostale?

Še enkrat pa, bodi to, kar si – s svojo toplino, rahlo tremo in pristnostjo.  Verjamem vate in želim ti, da bo to druženje lepa izkušnja. Piši, če boš potrebovala še kaj.

Lepo te pozdravljam

Ida Vraničar, dipl. psihologinja (UN)