Prijatelj

Odgovor svetovalke:

Živjo, Kat.

Super, da si se hitro obrnila na nas. Upam, da je s tvojim prijateljem danes še vse v redu. Povsem na mestu se sprašuješ, ali velja to povedati komu naprej in odgovor je: da. 

Ko nekdo na glas razmišlja ali govori o samomoru je to vselej treba vzeti resno. Da nekdo išče pozornost na ta način, nas ne sme odvrniti od nudenja podpore. Pozornost išče z nekim namenom in ta namen se lahko odkrije samo tako, da se skupaj z osebo razišče, kaj jo v to žene. Za to so na voljo ustrezne strokovne službe in to breme ni na tebi. Dovolj je, da prijatelju prisluhneš, kot si mu že, in da ga spodbudiš k iskanju pomoči.

Samomorilnost je lahko samo nekoliko prisotna, lahko pa tudi zelo. Najbolj samomorilno ogroženi so tisti, ki imajo že izdelan načrt ter izbran čas, na voljo pa imajo tudi sredstva ali lokacijo, ki jim izvedbo samomora omogoča. Še posebej to velja za vse, ki so v preteklosti že poskušali storiti samomor, so bili dolgo depresivni, zlorabljajo psihoaktivne substance in/ali so v stanju močne prizadetosti po večji izgubi (osebe, šole, službe, večjega premoženja). 

Ko je nekdo tako ogrožen, smo dolžni poklicati pomoč, tudi če se osebi s tem zamerimo. Bolje, da so nekaj časa na nas jezni, kot da si kaj storijo. Izkušnje tudi kažejo, da velika večina obžaluje poskus, kadar preživijo - in so kvečjemu hvaležni vsem, ki so posredovali. 

Prijatelju bi na tvojem mestu povedala, da me zelo skrbi zanj in da se bom obrnila po pomoč, če se ne bo sam - saj ne želim, da si kaj stori. In potem bi poklicala starše - ali še prej urgentno službo, če bi ocenila, da je tik na tem, da si kaj naredi. Pomembno je namreč, da v takih trenutkih prijatelj ni sam.

Več o tem, kako še lahko pomagaš, si preberi tule.

Hvaležna bom, če se znova oglasiš in poročaš, kako je šlo. Vem, da je težko biti prijateljica v takih situacijah, zato vedi, da tudi ti nisi sama. :)

Držim pesti!

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja