Vprašanje:
Prevelika pricakovanja
Tema: Odnosi v družini, Stres in anksioznost, Učenje
-
Ja
Jao
Jao
Objavljeno: 30 maj 2025 16:27
Pozdravljeni, potrebukem nasvet.
Stara sem 13 let in sem odlicna ucenka. Hodim na enk solo, ki ni glih dobra, otroci so nesramni in ne prevec pametni, kriteriji so nizji in ne pridobivamo prav veliko znanja, kar meni ni vsec, saj sem prej zivela v srbiji kjer je bilo veliko boljse. Imam skoraj vse petke, vendar se tudi meni vcasih zgodi, da dobim kaksno oceno ki ni odlicna(ponavadi 4, le enkrat sem dobila 3). Ko pridem domov in povem mami da sem dobila 4 nikoli ne vpije, samo posesivno in ironicno govori z mano. Naprimer z pateticnim glasombpove,, ja uredu, kaj naslednjic lahko pricakujemo dvojko?" Ali pa ,, Ce bo naslednjic dvojka koliko bo zakljuceno?" In tako naprej. Taksni komentarji meni ne pašejo, ko pa ji to povem mi pravi da to ni nič takega, da ona meni zeli samo dobro in tako dalje. Na zacetku lata sem imela res perfektne ocene, tako da mi zdaj niso vec tako pomembne, saj mi tudi kaksna stirka ne bo nicesar spremenila. Ali pa ko imamo v enem tednu 3 do 4 ocene se ucim za tisti predmet pri katerem najbolj potrebujem dobro oceno. Ko z mami nekako pridemo na temo ocen mojih sosolk ki starsem negovorijo svojih ocen mi mami pove,, ja jaz teh ljudi res ne razumem, ti meni lahko vedno poves oceno, nikoli ne bom jezna za ocene" . V glavi pomislim da to ni res ampak ponavadi ostanem tiho. Enkrat se mi je celo v soli zgodilo da sem dobila 4 pri slovenscini kar je bila zadnja ocena pri tem predmetu in to je pomenilo da bom imela 4 zakljuceno, to mi bo sicer edina 4 zakljucena poleg tehnike. Ko sem izvedela oceno sem dozivela panicni napad, zacela sem jokati in skoraj sem nekala dihati. Tresla sem se. Ko so mi uciteljice in sosolke rekle da je stirica cisto uredu, saj nisem slovenka sem jim odgovorila da je men vredu, ampak moji mami ni. Potem sem odsla k socialni delavki in se pomirila. Problem je, da me je mami vpisala na osnovno solo mojde vrhovnik od septembra, ta sola pa velja za najboljao in najzahtevnejso v sloveniji. Rekla mi je da na ocene vpliva druzba in da na novi soli pricakuje res samo petke, jaz oa ji neznam pivedati da nisem robot in da se vsakemu zgodi tesko obdobje in vsi vcasik popustimo. Ne vem kaj nej naredim, seveda da naslednje leto moje ocene ne bodo bile popolne, saj bon najverjetneje porabila veliko casa in energije na prilagajanje na novo okolje, solo in prijatelje. Zelo me je strah. Pa se zalostna sem k menjam solo. Aja pa se to, ceprav sem sele osmi razred ze malo razmisljam o srednji soli. Od malih nog so moje sanje da postanem vzgojiteljica in bi rada upisala srednjo vzgojiteljsko solo, moja mami pa hoce da vpisem gimnazijo ledino. Ne vem kako naj ji povem da nocem na gimnazijo
-
Ja
Jao
Jao
Objavljeno: 03 jun. 2025 15:14
Prosim da cimhitreje odgovorite, ne zdrzim več
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Aljaž Bogolin
Objavljeno: 05 jun. 2025 09:34
Odgovor svetovalca:
Pozdravljena,
najprej hvala, da si tako odkrito in pogumno napisala, kaj te teži. Oprosti tudi, da smo potrebovali toliko časa, da ti odpišemo. Že to, da si znala poiskati pomoč, pomeni, da zelo dobro veš, kaj čutiš in kaj potrebuješ.
Opažam, da si zelo prizadevna, odgovorna in razmišljujoča oseba. In prav zaradi teh lastnosti te močno obremenjujejo mamine besede in pričakovanja. Ko nekdo, ki nam veliko pomeni, reče nekaj zbadljivega ali ciničnega, nas lahko to zelo boli – tudi če pravi, da misli dobro. Povsem razumljivo je, da te njeni komentarji prizadenejo. Tvoje počutje je pomembno.
Panični napad, ki si ga doživela, kaže, da je že takrat bilo pritiska preprosto preveč. Vesel sem, da si poiskala pomoč pri svetovalni delavki – to je bil pogumen in zelo zrel korak. Ravno zato bi ti predlagal, da se čim prej znova obrneš nanjo. Opiši ji, kako se počutiš glede menjave šole in glede tega, da mama pričakuje samo petke. Skupaj lahko razmislita, kako bi ta pritisk omilili in kako bi ti bilo v novi šoli lažje. Prilagajanje bo gotovo zahtevalo čas, zato je še toliko bolj pomembno, da že zdaj poskrbiš za reševanje stiske z nekom, ki ti lahko pomaga.
Glede tvoje želje, da postaneš vzgojiteljica – naj ti povem, da je res nekaj posebnega, da že zdaj veš, kaj bi rada počela. To ni kar samoumevno in kaže, da dobro poznaš sebe. Morda se lahko z mamo pogovoriš tako, da ji poveš prav to: da te ta poklic veseli, da si predstavljaš, kako bi delala z otroki, in da imaš občutek, da bi bila v tem dobra. Tvoja mama ti najverjetneje želi omogočiti dobro prihodnost – in to je lepo. Mogoče pa še ne ve, da je dobra prihodnost lahko tudi pot, ki vodi čez srednjo šolo za vzgojitelje_ice. Na primer: za študij predšolske vzgoje se lahko danes prijaviš tudi, če zaključiš vzgojiteljsko šolo in opraviš poklicno maturo – ne samo, če hodiš na gimnazijo. Če ti je težko govoriti o tem z mamo sama, jo morda lahko povabiš, da gresta skupaj do svetovalne delavke ali pa razredničarke_ka, kjer bi lahko tudi ti bolj mirno povedala svoje razloge in želje. Tvoja prihodnost je tvoja – in prav je, da imaš pri tem tudi ti besedo.
Če boš želela, sem tukaj na voljo tudi naprej.
Vse dobro,
Aljaž Bogolin, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Ja
Jao
Jao
Objavljeno: 06 jun. 2025 13:56
Hvala za odgovor, zdaj zbiram pogum za pogovor z mami in z socialno delavko. Strah me je kaj mi bosta rekli ampak pomoje da bo lazje govoriti z socialno delavko kot pa z mami. Na razrednicarko se nemorem obrniti ker vem, da mi ne bi znala pomagati. Rekla bi nekaj v smisli,, škoda, saj bo bols morm it'' no je vseeno hvala za pomoč
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.