Prepričanje o slabi izbiri srednje šole

Pozdravljeni,

sem dijakinja 2. letnika srednje šole v programu ekonomski tehnik. Uspešno (odličen uspeh) sem končala 1. letnik te iste šole in se uvrstila na kar nekaj tekmovanj ter si prislužila bronasto priznanje naše šole. Tudi letos sem uspešna. 

Od novembra se spopadam s prepričanjem, da  ne spadam v to šolo (srednjo strokovno) in da zmorem več. Do tega razmišljanja verjetno ne bi prišlo, če mi ne bi znanci in drugi ljudje pokazali svojega odnosa do moje odločitve. Namreč vsi so pričakovali, da se bom kot osnovnošolka, ki je bila v vseh letih odličnjakinja, vpisala na gimnazijo. Toda moja odločitev je zašla v drugo smer in sem se odločila za vpis na srednjo šolo, ki ni ekonomska šola, ampak šola za storitvene dejavnosti s programom ekonomski tehnik. Na šoli se počutim dobro, vendar zadnje mesece neprestano razmišljam o preusmeritvi na gimnazijski program. 

Novembra sem se nekajkrat spravila v jok in je moje razpoloženje precej nihalo. K sebi sem prišla, ko sem se morala pripravljati na ocenjevanja in tudi to je počasi komaj uspevalo, saj sem ob učenju ves čas razmišljala o tem, zakaj se sploh učim nek strokovni predmet, če se bom verjetno prepisala na drugo šolo. Starša sta mi bila v podporo, vendar ne podpirata tega, da želim prestopiti na gimnazijski program, saj sta zaskrbljena zaradi mojega odzivanja na morebitni neuspeh. Težko se sprijaznim s porazom in želim biti maksimalno uspešna. Dobro vem, da taka popolnost ne obstaja in da so v življenju vzponi in padci.

Od tistega slabega občutka je minilo skoraj mesec pa pol in zdaj ne jočem več zaradi tega, ampak še vedno razmišljam o tem. Močno me je prizadel odziv moje učiteljice za geografijo v osnovni šoli, ki me je vprašala, kam sem se vpisala v srednjo šolo. Ko sem ji odgovorila, da grem na ekonomsko šolo, pa je jezno odreagirala in mi rekla, da hodim eno stopnico nazaj. Če povem v normalnem jeziku, želela je reči, da je to slaba izbira/šola in da sem izbrala prelahek program. To sem v tistem hipu čutila kot močen udarec. 

Nekaj drugih sorodnikov in prijateljev se je norčevalo iz te moje izbire in zdaj me je vse to dohitelo. Preprosto se je nabralo toliko negativnih mnenj, da res mislim, da sem izbrala napačno šolo. 

Počasi izgubljam voljo za vse, občutek imam, da sem nesramna in da me vsi sovražijo. Ko srečam svoje sošolke in sošolce iz osnovne šole, ki so zdaj na gimnaziji, me spet zagrabi negotovost. Obžalujem svojo odločitev in ko vidim svoje sošolce in sošolke iz osnovne, ki so komaj končali osnovno šolo in so zdaj na gimnaziji, me je prav sram. 

Najhujše je to, da po koncu osnovne šole nisem vedela, kam bi. Velenjska gimnazija me takrat ni privlačila zaradi negativnih mnenj drugih. Mogoče bi bila gimnazija v Celju boljša izbira, toda starša me takrat nista želela pustiti samo v drugo mesto. 

Zaradi tega se na splošno počutim slabo. Pri tem me v šoli pomirita sošolka in sošolec, ki sta se preusmerila iz velenjske gimnazije na ekonomsko in sta nam posredovala svoje slabe izkušnje. 

Mislim, da s tem grem že vsem počasi na živce. Ne vem, ali se lahko zdaj sredi 2. letnika ali pa vsaj po koncu 2. letnika prestavim na gimnazijo. Najbolj me je strah izpitov, ki jih bom morala opravljati za prejšnje letnike gimnazije. Ne vem, kako bi se to izšlo glede na to, da na ekonomski ni takega poudarka na splošnoizobraževalnih predmetih. Razmišljala sem tudi, da bi po končani srednji šoli, namenila eno leto še maturitetnem tečaju, da bi imela splošno maturo. Toda to mi ne prinaša istega občutka kot da bi dejansko bila na gimnaziji.

Ne vem ali me bodo na faksu boljše sprejeli kot osebo, ki ima narejeno poklicno ali splošno maturo, ali pa je tam pomembno doseženo število točk na maturi. Ne vem, ali imajo na faksu prednost tisti, ki so naredili splošno maturo ...? Mimogrede razmišljam, da bi se vpisala na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Vem, da bi tja lahko prišla tudi s poklicno maturo in petim predmetom, ampak vseeno ne vem, kako bom sprejeta če ostanem na ekonomski in naredim poklicno maturo. 

Vem, da je zadeva komplicirana in zagotovo sem še kaj pozabila napisati.

Zelo sem hvaležna tistemu, ki se mu bo tale moj zapis dal brati.

Dobrodošel je vsak nasvet in izkušnje tistih, ki so mogoče imeli podoben problem. Če imate izkušnje z Ekonomsko gimnazijo Celje ali maturitetnim tečajem na tej isti šoli, pišite.

Lep pozdrav

Zdravo,

verjetno moje mnenje nebo strokovno bo pa iz prve roke.

Sama sem se znašla v zelo podobni situaciji samo da se je pri meni šlo za faks. Na gimnaziji mi je šlo zelo dobro in ko je prišel čas vpisa na faks sem se odločila za radiološko tehnologijo kamor žal nisem bila sprejeta zato sem bila vpisana na farmacijo (bila je smiselna odločitev - od nekdaj mi je šla zelo dobro kemija in vsi so govorili da je v tem veliko dela in dober zaslužek). Pred tem moram pa še omeniti da je bila moja dolgoletna želja glede faksa veterina, za katero so mi vedno vsi govorili da je samo dolg študij na koncu pa slaba plača s slabimi delovnimi pogoji in seveda sem jih poslušala in zato veterina sploh ni bila med mojimi možnostmi.

Z oktobrom se je začelo študijsko leto in tako tudi moj prvi letnik faksa, ki se je že začel slabo. Podobno kot ti se tudi jaz slabo soočam z neuspehom in to da nisem bila sprejeta na radiologijo, ki je bila moja prva izbira, me je popolnoma potolklo in po mojem mnenju zaznamovalo mojo študijsko pot na farmaciji.

Skratka leto se je začelo in s tem tudi moja slaba volja. Vsak dan sem se slabo počutila, v izpitnem obdobju sem veliko dni prijokala ker nisem videla smisla v učenju tega, počutila sem se manjvredno, mojemu slabemu počutju so sledile tudi slabe ocene in mnogi neuspehi... in v moji slabi volji se je pojavila nova pot, lučka na koncu tunela. Odločila sem se da se bom vrnila k svojem bistvu, k veterini ker je to po mojem mnenju tisto kar mi je bilo dano. Vendar sem se v svoji odločitvi morala soočiti z veliko neodobravanja (tudi iz strani strašev) ampak me to osrečuje in je tisto kar mi bo dalo nov zagon da bom spet začela s takim delom kot v srednji šoli (z uspehom).

Verjamem da po napisanem ne vidiš veliko smisla pa vendar je. Smisel vsega je da sledi svojim sanjam in svojemu srcu ker ravno to je tisto kar te bo pripeljalo najdlje in te bo konec koncev tudi osrečevalo. Ne obremenjuj se z mnenji drugih - seveda ti hočejo s svojim svetovanjem pomagati ampak vsak vidi tvojo situacijo drugače, al pa je morda celo sam imel neko slabo izkušnjo pred katero te hoče samo zaščititi, pa vendar njegova slaba izkušnja ne pomeni, da bo to tudi tvoja. V življenju si moramo upati in moramo slediti srcu.

Glede vpisa v faks je pa tako, da gledajo le na točke ne pa iz kje si, je pa res da je na nekatere programe lažje priti s poklicno/slpošno maturo (na visokošolske programe je lažje priti s poklicno maturo ker lažje osvojiš visoko število točk). V mojem primeru, če bi opravljala poklicno maturo, bi bila sprejeta na radiologijo, in se vse to nebi zgodilo ampak tako se je očitno moralo zgoditi da sem nehala poslušati slaba mnenja drugih in prišla do veterine :)

Upam da ti je moj zapis pomagal, in želim ti da se odločiš tako kot si sama najbolj želiš.

Pozdravljeni,

najprej HVALA za oba dopisa. Res mi je lažje, ko vem, da nisem edina, ki se s tem sooča in ko vem, kako vse to glede mature dejansko poteka. Res sem bila nestrpna glede vašega odgovora in ko je prispel prvi odgovor (pomoč) mi je bilo lažje, pravzaprav sem se močno videla v tem, kar je opisovala punca, ki je imela podobno zadevo.

Ko pa je priletel še vaš odgovor iz uredništva, mi je bilo povsem lažje.

Res cenim vaše delo, ker je koristno in uporabno. Kar pa je najpomembnejše, je to, da je nam najstnikom v veliko pomoč.

Še enkrat ful hvala, če se pojavi kakšna težava, se bom zagotovo obrnila na vas.

Lep pozdrav