preobremenjenost s šolo

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

naj najprej poudarim, da tvoja razlaga sploh ni bila zmedena, ampak je zelo jasno izrazila, s kakšnimi občutki se spopadaš. Maturo pogosto obravnavamo kot češnjo na vrhu torte srednješolskega izobraževanja, slišimo, da je zrelostni izpit, da je naša vstopnica na želen študij in še kaj drugega si verjetno slišala o tem, zakaj je matura tako pomembna. In vse to je res, ampak to na dijake prenese tudi velikanski pritisk. Nekaj stresa je pri večjih izzivih v življenju seveda za pričakovati, saj nas lahko motivira, pomaga, da vzamemo stvari resno in se s povečano energijo posvetimo nalogi. A kar opisuješ, ni stres, ki bi motiviral, ampak stres, ki te resnično ovira ne samo pri tem, da bi se uspešno pripravljala, ampak tudi pri tem, da bi uživala v teh zadnjih mesecih gimnazijskih let.

Iz tvojega zapisa razumem, da si resnično želiš maturo opraviti v letošnjem izpitnem roku. Strinjam se s tem, da se potrudiš, da to resnično izpelješ. Pa ne zato, ker bi s tem “izgubila še eno leto” kot praviš sama. Dejstvo je, da boš s tem, ko boš nadaljevala s študijem (ali zgolj odraščanjem) ugotovila, da niso vse življenjske poti tako linearne, kot se ti je do sedaj morda zdelo. Četudi si začrtamo jasno pot do cilja, je včasih zavoljo ne samo uspeha, ampak tudi osebne sreče in lastnega duševnega zdravja, potrebno narediti ovinek ali dva. Na koncu ugotoviš, da vsak kdaj navidez malo “zaostane”. Veliko študentov menja smer študija, si vzame absolventsko leto ali pavzira, mnogi dijaki iz poklicnih srednjih šol se odločijo, da bodo opravili še splošno maturo, potem pa so tukaj še starejši študenti, ki pridejo na fakultete po dodatno znanje ali pa, ker so se odločili spremeniti poklicno pot. Kar hočem povedati je to, da to niso izgubljena leta - če si zaradi svojih stisk ta premor potrebovala, si se iz njega najverjetneje veliko naučila in najpomembneje, nisi odnehala. Dokler se pomikaš proti cilju (četudi počasnje, kot bi si želela) to ni pokazatelj neuspeha, ampak vztrajnosti.

Z zapisanim te torej želim odvrniti od prepričanja, da obstaja samo ena pot in da, če te ne izkoristiš, bo vse ostalo izgubljeno. Ampak kot sem že omenila, je iz razloga, da si zdaj že vpeta v šolski ritem, vseeno pomembno poskusiti opraviti maturo v roku, v katerem si želiš. Zdaj pa zadeve malo konkretizirajva. Je začetek januarja in do maja, ko je na vrsti esej, je še kar nekaj časa. Zadaj si torej majhne, dosegljive cilje. Že, če na dan prebereš 15 strani, boš z branjem končala pravočasno, da ti bo ostal še čas za pripravo. Poleg tega, je za maturo pomembno, da je branje bolj globinsko, ni cilj, da knjigo kar najhitreje prebereš. Dovolj imaš časa za podčrtovanje, označevanje pomembnih odsekov, izpisovanje tem, likov in literarnih značilnosti. Poskušaj knjigo resnično doživeti, kateri liki so ti všeč in kateri ne (ter zakaj), kaj meniš o njihovih odločitvah…. 

Majhni dosegljivi cilji so ključ do uspeha tudi pri vseh ostalih predmetih. Priprave za maturo niso nič drugega kot obnavljanje znanja, ki si ga enkrat že pridobila. Tudi pozabljeno znanje, je lažje  (in hitreje!) pridobiti nazaj, kot nekaj slišati prvič. Pri učenju je strah, ki nas paralizira ali ki nas privede do odlašanja pogosto povezan s perfekcionizmom. Strah nas je, da ne bomo uspešni, zato se raje naloge sploh ne lotimo. A s tem sami sebi le povečujemo pritisk in izgubljamo čas. Torej, izdelaj si konkreten načrt, da pred tabo ne bo več cilj “naredi maturo”, ampak “ponovi snov vektorjev v ravnini”. Pri tem so lahko zelo uporabni maturetni katalogi, saj imajo že seznam vseh znanj, ki so potrebna. Napiši si načrt, kdaj boš ponovila katero snov in gmota vsebin, ki se zdaj zdi izjemno široka, bo postala obvladljiva, saj se boš osredotočila na to, kar te za ponovitev čaka v tem tednu. Če začneš zdaj, je časa za ponovitev zagotovo dovolj. 

Kar se tiče telesnih simptomov, ki si jih opisala, so najverjetneje res povezani s stresom, ki ga doživljaš. Del stresa se bo zmanjšal, ko boš začela z majhnimi koraki proti cilju (še enkrat, naj bodo sprva dovolj majhni, da te ne bodo preveč obremenili, sprva je dovolj zgolj, da začneš). A je pomembno tudi, da poskrbiš zase in svoje duševno zdravje. Že nekaj minut globokega trebušnega dihanja ali meditacije na dan je dovolj, da se vsaj nekoliko sprostiš (npr. https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/zvocni-posnetek-trebusno-dihanje/). To lahko storiš tudi pred spanjem, v postelji, da umiriš misli in lažje zaspiš. Spanje je pomembno tudi za čustveno regulacijo in za boljšo koncentracijo in zapomnitev gradiva, ki se ga učiš. 

Poleg vsega učenja pa ne pozabi na to, da uživaš te zadnje mesece srednje šole. Da se družiš s prijatelji, si vzameš čas za obisk kina, se nagradiš s sladico v tvoji najljubši slaščičarni, da preživiš čas z družino in tistimi, ki jih imaš rada, da greš na sprehod v naravo in počneš vse tiste druge stvari, ki naredijo življenje resnično lepo. Delo je pred izzivom kot je matura zagotovo pomembno, a to, da zaradi prekomernega garanja pozabiš na vse ostalo, kar te osrečuje, bi bilo obdobje, ki bi bilo resnično izgubljeno. Življenje morda merimo glede na prelomnice in leta, ki minevajo, ampak sestavljajo pa ga vsi ti majhni trenutki, ki se zgodijo vmes, zato ne pozabi nanje zavoljo perfekcionizma.

Želim ti veliko uspeha, ne samo na maturi, ampak na vseh ostalih poteh življenja in vseh ovinkih, ki pridejo zraven.

Lep pozdrav,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)