Prenehanje profesionalnega sporta

Odgovor svetovalke:

Draga NL,

najprej ti želim povedati, da je zelo pogumno, da si odprto spregovorila o tem, kar doživljaš. Odločitev, pred katero stojiš, ni enostavna, še posebej, ker si v šport vložila toliko truda in časa. Razumljivo je, da želiš zaključiti to poglavje z občutkom, da si dosegla svoje cilje, razmišljaš pa tudi o tem, da ne želiš več škodovati svojemu telesu in umu.

Zdravje – tako psihično kot fizično – je dolgoročno najpomembnejše. Če že dlje časa čutiš, da šport negativno vpliva na tvoje počutje in odnos do hrane, je to pomembno. Vztrajanje še tri mesece je smiselno le, če lahko v tem času najdeš način, da se zaščitiš pred dodatno škodo in si ob tem priskrbiš podporo (npr. pogovor s športnim psihologom, svetovalcem ali osebo, ki ji zaupaš).

Če pa ugotavljaš, da bi vztrajanje pomenilo le dodatno obremenitev in bi ogrozilo tvoje okrevanje, potem ni nič narobe, če prej zaključiš. Zapuščanje športa ne pomeni, da si obupala – pomeni, da si postavila sebe in svoje zdravje na prvo mesto, kar je izjemno zrela odločitev. 

Razmisli tudi o naslednjem:

Kaj bi ti pomagalo, da se odločiš za predčasen zaključek in tega ne obžaluješ? (npr. prehod v drug šport, študij, pogovor s trenerji ali vodstvom o problematiki …)

Ali lahko z nekom (trenerjem, starši, psihologom) raziščeš možnosti za lažji prehod?

Kako si lahko v prihodnjih tednih zagotoviš podporo pri prehranjevanju in počutju?

Ne glede na odločitev si zaslužiš spoštovanje in podporo. Poskrbi zase – tvoje zdravje bo vedno pomembnejše od kateregakoli dosežka.

Če potrebuješ še kakšen dodaten odgovor, pogovor ali nasvet, sem tukaj zate.

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.