Prenajedanje

Stara bom kmalu 20 let in cca 12-15 let imam tezave s prenajedanjem. Kaj to pomeni? 20-30 kg prevec, vsak dan vsaj 2x obilne kolicine hrane vseh vrst, predvsem pa sladkarij in testenin. Velikokrat sem brala o prenajedanju na netu, kjer je pogosto omenjeno da je treba zapisovati misli in obcutke, ki me peljejo v to in kdaj posegam po hrani. To vse sem storila in ugotovila, da je vecinoma vedno isti vzrok iz dva sta, prvi je ta da mi je neka stvar preprosto dobra, okusna in se najem dokler mi ni slabo, drugi vzrok je pa slabo razmerje doma (veliko prepirov, nasilja, starsi se ne brigajo zame in ce ze, potem mi branijo vse stvari tega sveta).

Zacelo se je v osnovni soli ali tik pred tem, ko sem zacela obilno jesti pri babici. Morala sem pojesti vse kar je bilo na krozniku (in bilo je prevec zame kot otroka, z namenom da rabim da zrastem). Kmalu je postalo samoumevno da veliko jem, in tako sem bila celo osnovno solo veliko pretezka. No in potem so te kolicine postajale vedno vecje, veliko sem vkljucevala sladke stvari, a takrat se ne vsakodnevno tako kot danes. 

Kaj sem storila, da bi bilo boljse? Bila sem res res obupana. V srednji soli sem zacela hodit v fitnes, po 2x - 3x na teden, na zacetku sem imela trenerja. Razlozil mi je glede prehrane, gibanja oz vaj. Zacela sem doma tudi hoditi vsak dan in predvsem sem se nehala prenajedat in mocno sem zmanjsala sladkarije, na zacetku jih nekaj mesecev nisem sploh jedla in tako sem izgubila skoraj 30kg. Pocutila sem se odlicno, rekla sem si da se nikoli vec ne vrnem na stara pota. Mislila sem, da sem resena. Pa nisem.

Kljub temu, da sem se imela dobro ob gibanju, izgubi kg, normalni prehrani, sem s tem prenehala. Zakaj, ne vem. Vem le, da mi ni bilo vec do vsega tega. In tako sem pridobila spet 20kg. Ko sem imela 18 let sem ponovno zacela s telovadbo a tokrat doma, spet sem bolj normalno jedla in ponovno izgubila 15 kg. In po enem letu vztrajanja v tem, sem ponovno nehala, kljub odlicnem pocutju in vseh prednostih kar prinese. Sedaj sem se zredila pa za 30kg. Lahko si le predstavljate, kako se pocutim. Slabo, ker sem veliko dosegla, a iz nekega razloga nehala in mi je lepse se prenajedat.

Ne vem vec kaj naj naredim. Res si ne zelim tega kar je sedaj, ampak enostavno ne zmorem da bi za vedno nehala s tem. Razni terapevti ne pridejo v postev. 

Ja ne vem, kak nasvet kako naj bom trdna, da ne grem nazaj v to... Znam vztrajati in znam biti trmasta. Pa dolgo sem zdrzala brez, tudi eno leto. 

Psihoterapevti vem da so dragi, si ne morem privoscit, pri psihologu sem bila vec kot pol leta in en mesec v zdravstveno vzgojnem centru, pa ni nic pomagalo. Si mislim, da zmorem sama, ce sem tolikokrat prisla na zeljeno. Ker sama sem s tem nehala, ko sem pa hodila k psihologu je bilo isto ali se slabse,se pravi ni bilo ucinka. Pa delali smo stvari, ki mi niso bile vsec, npr neke delavnice za cujecnost pri prehranjevanju, vsak dan sem si morala pisat stvari in se pohvaliti za kako stvar, ki sem jo tisti dan naredila, pa za kaj sem hvalezna itd. Neucinkovito zame. Kar se tice odnosov doma pa mi je rekla psihologinja naj se skusam oddaljiti in ne se sekirat,pa da ne morem nic spremenit. Spet neucinkovito zame.