Prehrana

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

res bi bilo dobro, da spremeniš način prehranjevanja. Tako, kot se zdaj prehranjuješ, te bo prej ko slej pripeljalo do sladkorne bolezni. Sprva se boš zdravila s tabletami in če še vedno ne boš spremenila prehrane, bodo sledile vsakodnevne injekcije inzulina. Kljub terapiji pa pride do sprememb na ožilju, okvara ledvic, oči … Ne želim te strašiti, ampak vzpodbuditi, da se resno lotiš sprememb.
Tvoja težava je izredna želja po hrani. Ampak ta želja je posledica nepravilne prehrane. Telo potrebuje določene snovi, ki mu jih ti s svojim izborom živil ne zagotoviš, zato se zopet oglaša želja po hrani. Drugi še bolj neposreden vzrok lakoti pa so živila, bogata z ogljikovimi hidrati. Ko poješ kaj sladkega, se v krvi dvigne nivo krvnega sladkorja. Ker mora biti sladkor v krvi v zelo natančnem območju vrednosti, ti tvoja trebušna slinavka pošlje v kri inzulin, ki pospravi sladkor v zaloge (v jetrih se spremeni v maščobe, ki se potem nalagajo po telesu). Inzulin opravi delo tako temeljito, da sladkor pade celo malo pod idealne vrednosti, zato se zopet pojavi lakota in želja po sladkem. Začaran krog se nadaljuje, količine hrane pa povečujejo, saj imaš že tudi precej raztegnjen želodec in ne začutiš pravočasno sitosti.

To je bila teorija, zdaj greva pa k praksi, kako se lotiti problema. Če boš spremenila način in vrsto hrane, nikakor ne boš vse življenje lačna in željna sladke in ocvrte hrane. Samo prvih nekaj dni bo morda hudo, potem se pa začneš navajati na novo realnost, po daljšem času pa ti sladke stvari sploh ne bodo več okusne. Do takrat pa se moraš močno kontrolirati in se ne predati. Najprej si postavi cilj, da si v treh dneh skrčiš želodec. Toliko trme zagotovo premoreš, da boš zdržala tri dni. Tri dni jej zelo majhne količine hrane petkrat na dan. (Trije kosi kruha z nutelo so velika količina hrane, pet ogromna.) Po treh dneh petih kosov kruha ne boš mogla več pojesti ne da bi čutila nelagodje v želodcu in jih niti ne poskušaj. Poskusi v prehrano vključiti čim bolj raznovrstne jedi, predvsem zelenjavo. Tudi če ti ni všeč, se potrudi. Zelenjava se počasi prebavlja, zato je daljši občutek sitosti. Ne dvigne se nivo sladkorja v krvi, ne izloča se povečana količina inzulina, ki bi hrano, ki si jo pojedla, takoj spremenil v maščobne zaloge. Imela boš veliko več energije za aktivnosti, saj obilni sladki obroki povzročajo utrujenost. Počasi se boš tako navadila, da sladkih jedi ne boš več pogrešala. Pij dovolj vode, lahko tudi čaj ali kavo brez sladkorja. Izogibaj se vseh sokov ali pijač z umetnimi sladili – tudi ta večajo apetit.

Čeprav se boš trudila, se bo kdaj pa kdaj zagotovo pojavila kakšna kriza. Če si boš včasih (ampak res redkokdaj) privoščila kaj sladkega, se en obremenjuj s slabo vestjo, nadaljuj po začrtani poti.

Vse dobro ti želim.

Lucija Gobov, dr.med.,
specialistka pediatrije

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

vidim, da ti res ni vseeno, saj poznaš že kar precej teorije. Res je tako, kot si rekla, sadje ima precej sladkorja. Ima pa tudi zelo veliko koristnih snovi, zato je sadje vseeno priporočljivo, vendar ne v neomejenih količinah. Sploh v začetku, ko se odvajaš sladkih okusov. V začetku spreminjanja prehranjevalnih navad izbiraj sadje, ki ima malo sladkorja, to so gozdni sadeži – maline, borovnice, robide… (če jih le lahko kje dobiš). Veliko sladkorja imajo grozdje, lubenice, banane… Tega sadja se raje izogibaj. Najbolje, da sadje ješ pred kakšnimi aktivnostmi, ob katerih ne boš imela hrane na dosegu roke, da te ne premami, ko boš postala lačna. Če so aktivnosti dovolj zanimive, se pa na lakoto niti ne boš spomnila.

Lep pozdrav,

Lucija Gobov, dr.med.,
specialistka pediatrije