Preboleti punco

Pozdravljeni kako naj prebolim bivšo punco?

Hejla hej,

mislim, da me je tvoje vprašanje pričakalo ravno v pravem trenutku. Sedim na balkončku moje sobe, že noroo zaspana, pa se še kar ne spravim spat. In tkole ob poznih večerih, ponoči me kar pograbi nostalgija za preteklim odnosom, ki se je končal mesec in pol nazaj.

Da ne dolgovezim, te zelo, zelo razumem. Najpomembnejše se mi zdi, da samo sprejmeš situacijo, takšno kot je in si dovoliš občutiti popolnoma vsa čustva, saj je karkoli čutiš povsem okej, v redu, valid. Šel boš skozi različne, med sabo malo pomešane fazice žalovanja, ki so popolnoma običajne. In daš času čas, ter si s sabo prijazen in potrpežljiv.
Pri meni je bilo tako, da me je prvi teden povsem razmetavalo na vse strani, drugi teden je bilo že maloo lažje, potem pa sem se uspela tako zaposliit z različnimi aktivnostmi, ki so mi kar prihajale na pot, da nisem več toliko mislila nanj, se pa nostalgija lahko hitro prikrade nazaj in kakšen dan je lažji, kakšen pa smotan in težek. Ampak to je okej, žalovanje ni linearno, je vijugasta potka z vzponi in padci. 

Ni pa neke časovnice, vsak preboleva na svoj način in različno dolgo, zato se tudi ni treba primerjati z drugimi. Dovoli si izražati vse občutke in čustva, ki jih čutiš, poskrbeti zase, se obkrožiti z ljudmi, ki ti veliko pomenijo in ti dajejo podporo in, da si prijazen s sabo. Hkrati pa se mi zdi pomembno, da se ne zapreš preveč vase, da si še zmeraj, ko boš pripravljen, daš priložnost in se pomikaš naprej, lajf teče dalje in s časom, boš videl in verjamem vate, je vse lažje obvladljivo. Poskusi malo balancirat to, da si še zmeraj v stiku s sabo in s svojimi čustvi, hkrati pa si aktiven in se zaposliš, saj ti bo tako lažje. In še tale slaven "no contact rule", da nisi v kontaktu z njo, ji ne pišeš, kličeš. Totalno te razumem, če se ti zdi boleče. Res ni prijetno, ampak po moje res ne gre drugače. Jz sm si njegovo telefonsko kar zbrisala. Zdej, mogoče to spet ni bila najboljša potezica, ker se nej fonskih ne bi brisalo, ampak okej, haha, it is what it is. Meni je v tistem trenutku zelo pomagalo. Verjamem, da se ti zdi to, da kar nisi več v kontaktu z njo noro noro težko, ampak edino tako boš lažje prebolel.

Upam, da si se prebil do konca tega romana, ker se zmeraj totalno preveč razpišem in, da ti je bilo kaj od napisanega v pomoč. 

Drži se, pošiljam ti zvrhan koš tolažilnih objemčkov, moči in poguma, maš ti to. :)

Papiga na luni