pravi

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Huh, o odgovoru na tvoj zapis bi se lahko kar razglabljalo. Različni ljudje na pojem 'tistega pravega' (ali kot se angleško reče 'the one') gledajo različno. Nekateri menijo, da je na svetu le en partner oz. partnerica, ki ti je namenjen(a), spet drugi bodo mnenja, da ima lahko vsak izmed nas več pravih partnerjev oz. partneric.

Vsekakor se mi zdi bistveno izpostaviti to, da popolni partner ne obstaja. Ljudje smo ob začetku partnerske zveze pogosto slepo zaljubljeni, svojega izbranca občudujemo in ga imamo za najboljšega, vendar slej kot prej spoznavamo tudi njegove šibke točke oz. lastnosti, ki nam morda niso všeč. Nihče ni popoln, vsak ima nekaj, kar nas lahko zmoti. Pomembno pa je, da o teh stvareh znamo komunicirati, da izpostavljamo težave in iščemo možne rešitve. Tako bi na tvoje zadnje vprašanje odgovorila pritrdilno – res je, idealni partner ne obstaja.

Lahko pa si najdemo nekoga, ki nam bo zelo ustrezal kot partner oz. partnerica. Morda mu bomo rekli tisti pravi, 'the one' ali pa ga sploh ne bomo tako označili. Ključno je, da smo v zvezi srečni tako mi sami kot naš ljubljeni, da se spoštujemo in si zaupamo. Zveza, ki stoji na takih temeljih, lahko prestane marsikaj.

Lep pozdrav,

Lea Kopač, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Res je, pogosto marsikdo reče, da je 'pravi' tisti oz. tista, s katerim/katero smo si pripravljeni ustvariti skupno življenje, se skupaj preseliti, si morda ustvariti družino. V času mladostništva in odraščanja (pa tudi kasneje) posamezniki namreč pogosto večkrat zamenjajo partnerja. Ko pa najdejo 'pravega', so se pripravljeni ustaliti in zaživeti skupaj. Verjetno imajo ravno to v mislih vse te gospe, sosede, ki ti omenjajo 'tistega pravega'.

Da pride do skupnega življenja, je potreben interes obeh, torej obojestranska ljubezen. Nekateri pari se za skupno življenje odločijo zelo hitro, spet drugi kar nekaj let živijo ločeno, ko pa se nekoliko bolj osamosvojijo (tukaj je pogosto pomembna tudi finančna situacija oz. prihodek), se preselijo skupaj. Kakorkoli, s skupnim življenjem pogosto pride do ločitev oz. razhajanj. Ko živiš skupaj s partnerjem, z njim namreč preživiš večji del dneva kot običajno, v upoštev pridejo tudi gospodinjska opravila, razdelitev finančnih stroškov in podobno. Lahko bi rekli, da partnerja v celoti spoznamo šele takrat in včasih se zgodi, da ugotovimo, da skupno življenje z njim za nas ni ustrezno. Seveda pa tudi podobnost, ki si jo omenila, igra nekaj vloge – podobni interesi, hobiji, pogledi na svet lahko zvezo precej okrepijo oz. olajšajo – podobne vrednote, mnenja, stališča lahko preprečijo marsikateri konflikt, do katerega bi sicer prišlo. Vendar sem sama mnenja, da se tudi razlike lahko med seboj privlačijo ter da se z zadostno mero komunikacije in sprejemanja partnerja ter njegovih interesov lahko marsikaj uspešno izpelje.

Vprašanje enostranske ljubezni, ki ga postavljaš, se mi zdi zanimivo. Pogosto je tako, da ko se zaljubimo, vidimo osebo kot popolno, kar sva govorili že v prejšnjem zapisu. Morda se nam zdi, da je to tisti pravi za nas, da imamo z njim lahko obetavno prihodnost, da bomo z njim srečni. Pa vendar tega ne moremo vedeti z gotovostjo. Šele tekom same zveze se namreč dodobra spoznamo in odkrivamo, ali skupaj dobro funkcioniramo, ali nas oseba osrečuje in ali bomo z njo lahko preživeli večji del svojega življenja. Tako verjetno enostransko ljubezen težko označimo kot the one, čeprav je pogosto tudi enostranska ljubezen res močna.

Postavila si veliko splošnih vprašanj, če pa bi si želela izpostaviti še kaj iz tvoje osebne situacije, naj te ne bo strah. Upam, da ti bo odgovor vsaj malo v pomoč ????

Lea Kopač, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalca:

Živijo!

Tokrat pojem pravega povezuješ z bivšimi partnerji oz. partnericami. Včasih se zgodi, da smo z nekom v zvezi zelo srečni, občutimo popolnoma iskrena čustva, mislimo, da bomo skupaj za vedno, pa se na neki točki vseeno razidemo – iz bilo katerega razloga. Morda smo za to osebo mislili, da je prava za nas, vendar kasneje vseeno končamo skupno pot in srečo iščemo drugje. Včasih pa se ljudje znajdemo tudi v zvezah, v katerih nismo popolnoma srečni – vemo, da ta oseba ni prava za nas in morda lahko tudi slutimo, da se bo razmerje slej ko prej končalo. Morda ga končamo tudi mi sami, saj se v njem ne počutimo v redu.

Ali je nekdo za nas pravi ali ne, je zgolj stvar zaznave. Morda v nekem obdobju mislimo tako, kasneje pa ugotovimo, da na dolgi rok zveza ne bo uspešna. Nekdo bo v življenju spoznal več oseb, za katere bo rekel, da so prave zanj. Spet nekdo drug bo rekel, da še ni srečal osebe, ki bi zanj bila prava. To je stvar percepcije vsakega posameznika. Odvisno od tega, kakšni smo osebnostno, kako gledamo na svet, kakšne vrednote imamo. Ljudje imamo različna stališča o tem. Podoben pojem je npr. sorodna duša – nekateri trdno verjamejo v to, da imajo nekje na svetu sorodno dušo, spet drugi menijo, da sorodna duša ne obstaja. Kot pravim, to je pogled vsakega posameznika.

Omenjaš tudi spolnost v povezavi s pojmom pravega. Morda bomo v neki zvezi doživeli spolno izkušnjo, saj bomo osebo, s katero smo, doživljali kot nekoga, s komer si želimo izkusiti tudi tisto najbolj intimno obliko ljubezni. V kolikor pa se z osebo razidemo, lahko doživljamo neprijetne občutke glede skupne spolne izkušnje, saj smo svojo intimo delili z nekom, ki zdaj ni več ob nas. Preteklosti vsekakor ne gre zavrteti nazaj, zato je samoobtoževanje odveč. Pomembno je le, da se v sedanjem trenutku v spolnost spuščamo le, če si tega želimo in menimo, da je za nas to prava odločitev. Tako bi lahko rekli, da se izkušnje spolnosti lahko doživijo s pravim, če ga tako imenuješ, seveda pa tudi s tistimi, ki niso pravi.

Lep pozdrav,

Lea Kopač, dipl. psihologinja (un)