Pozitivno?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Včasih, ko mediji poročajo o duševnih motnjah in zvezdniki naznanjajo, da te motnje imajo, imamo res lahko vtis, da je že vsak, ki ima 5 minut časa strokovnjak za te stvari. To seveda ni pravilno. Ni prav, da se besede kot so narcisizem tako sproščeno uporabljajo. Namreč za vsakega, ki zase ali mogoče za druge pravi, da je oz. so narcisi, ne velja, da to dejansko so. Kot si rekla, edino strokovnjak lahko oceni ali gre za te značilnosti oziroma osebnostno motnjo ali ne. Laiki kot so novinarji in zvezdniki pa nimajo ustreznega znanja za postavljanje diagnoz.

Vsekakor drži, da ločimo med značilnostmi narcisizma in narcistično osebnostno motnjo. Neke značilnosti postanejo osebnostna motnja, ko ustrezajo določenim kriterijem in najpomembneje, kadar vodijo do težav v funkcioniranju posameznika. Če posameznika njegove značilnosti ne motijo in  v njih ne vidi težav, potem ga strokovnjaki ne morejo diagnosticirati z osebnostno motnjo. Zaradi česar ima dejansko narcistično osebnostno motnjo zelo malo ljudi. V kulturi, kjer pa so te značilnosti še sprejete, pa bo posameznik še manj verjetno pomislil, da ga neke njegove lastnosti v življenju ovirajo.

Res je, da so narcistične značilnosti v kapitalizmu zaželene. Ampak, ali to pomeni, da so te značilnosti dobre in pozitivne? Ne. Značilnosti narcisizma so zelo škodljive v medosebnih odnosih. Na primer, ljudje, katerih partner izraža narcistične značilnosti, imajo lahko občutek, da partnerju za njih ni mar, jim ni mar za njihova čustva, njihova stališča, se počutijo manj pomembni in se počutijo kot da so njihovi dosežki manjvredni. V glavnem se v takem odnosu ne počutijo slišani. Če se vrnem konkretno v kapitalizem. Tudi, če posamezniku z značilnostmi narcisizma v družbi uspe v finančnem smislu, ampak ali je vredno uspeti preko poniževanja, manipulacije in izkoriščanja drugih? Ali je bolje biti takšen vodja, ki upošteva potrebe in želje drugih? Kljub temu da družba lastnosti narcisizma sprejema še ne pomeni, da so dobre, saj odnosi in druge osebe trpijo. Verjetno se strinjaš, da si ne bi želela imeti partnerja, ki je finančno zelo uspešen, tebe pa bi izkoriščal in zanemarjal tvoja čustva. Prav tako se verjetno strinjaš, da ne bi želela delati v podjetju, kjer vodja ni z ničemer zadovoljen in ne ceni tvojega truda, četudi mogoče podjetju takšen odnos prinaša dobiček.

Sprašuješ, ali je danes res tega več ali pa se te motnje bolj prepoznavajo. Žal nimam dovolj znanja o pojavnosti narcisizma skozi čas. Lahko pa rečem, da v času kapitalizma, kjer se poudarja dobiček in tekmovalnost, pridejo te značilnosti bolj do izraza. V družbah, kjer pa bolj cenijo sodelovalnost, pa se lahko te značilnosti bolj skrijejo, saj če bi jih ljudje izražali ne bi bili sprejeti.

Praviš, da si zasledila, da nekateri pravijo, da so žrtve krive za stvari, ki so se jim zgodile, saj je nasilnež zaznal njihovo ranljivost. Kljub temu da nasilnež zazna njihovo ranljivost, ne pomeni, da so krive žrtve. Kriv je tisti, ki ranljivost izkoristi. Ko zaznaš, da je oseba v stiski, je vedno na tebi, da se odločiš, kako boš nadaljeval, ali boš osebi pomagal ali pa se jo odločil ponižati. Prepričanje v družbi, da so žrtve krive za to, da so bile zlorabljene je zelo nevarno, škodljivo in zelo napačno.

Vse dobro!

Katarina Maučec, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Tako pri posilstvih kot tudi drugih zlorabah je težko pokazati prst zgolj na en dejavnik, ki je osebo naredil ranljivo. Ja, vzgoja staršev lahko pripomore k temu, da otroka vzgoji v odločno osebo, ki se je zmožna postaviti zase. Starši, ki so bolj skrbni otrokom postavljajo več mej in jih bolj usmerjajo, kar ima lahko za posledico tudi to, da otroka ali mladostnika prej opozorijo pred tem, da je morda neka oseba nevarna. Ampak pri teh stvareh govorimo o verjetnostih. Tudi, če je oseba odločna, se lahko zgodi, da se kdaj znajde na zabavi, spije alkohol, posledično ni zmožna sprejemanja treznih odločitev in se ni zmožna upreti povzročitelju nasilja do te mere, da bi nasilnež nehal. To je zgolj eden izmed možnih situacij. Spolna zloraba se lahko zgodi tako osebi, ki prihaja iz skrbne družine, kakor tudi osebi, ki prihaja iz družine, kjer starši zanjo ne skrbijo tako kot bi morali. Prav tako obstaja možnost, da se bo oseba v družini s slabimi odnosi razvila v odločno osebo, ki se bo znala postaviti zase in tako ne bo zlorabljena. Te stvari nikoli niso črno-bele.

Poleg tega je dobro poudariti, da se večina posilstev zgodi iz strani nekoga, ki ga je žrtev poznala – naj bo to iz strani znanca/ke, prijatelja/ice, partnerja/ice, družinskega člana. Torej, velikokrat niti starši ne morejo biti tisti, ki zlorabo preprečijo, ker ne pričakujejo, da bi bila ta oseba tega zmožna. Ampak še enkrat žrtve nikoli niso krive, zato da so bile žrtve spolne zlorabe. Tisti, ki osebo zlorabi, se jo je odločil zlorabiti. Ali je narobe drugi osebi zaupati? Ali je narobe iti na zabavo in se družiti s prijatelji? Ali je narobe iti na obisk k prijatelju domov? Mislim, da je odgovor na vsa ta vprašanja ne.

Vsaka oseba je vredna spoštovanja ne glede na zaposlitveni status, raso, spolno usmerjenost, narodno pripadnost in še bi lahko naštevala. Ali je to, da je oseba brez službe edini pokazatelj njene vrednosti? Nikakor ne. Navsezadnje je lahko veliko različnih razlogov zakaj oseba službe nima. In reči, da je manjvredna samo zato, ker je brezposelna je nesmiselno in nesramno. Poleg tega, kdo odloča kaj bi naj bilo »spoštovanja vredno« in kaj ne? To je zelo zelo subjektivno. Prav tako, če z nečim ne strinjaš, ker misliš, da bi oseba morala imeti službo pa je nima, je to lahko tvoje osebno mnenje ni pa nikakršen razlog za to, da se do druge osebe ne bi spoštljivo obnašal. Lahko se ne strinjaš z odločitvami, ki jih oseba sprejema, pa se do nje še vseeno lepo in spoštljivo obnašaš.

To, da se oseba grdo obnaša do drugih veliko pove o njenem karakterju. Nihče ti ne zagotavlja, da se tudi ti ne boš znašla v situaciji, ko boš na primer izgubila službo (ali se znašla v drugačni situaciji, ki drugi osebi ni všeč) in se bo partner tudi do tebe začel nesramno vesti. Ko izbiraš partnerja je pomembno, da izbereš osebo, ki ima podobne vrednote in stališča kot ti. Ti se odločiš, ali ti je okej, da se partner znaša nad drugimi ali ne in posledično, ali boš z njim skupaj ali ne. Seveda se lahko pogovoriš z njim in upaš, da se bo spremenil, ampak če se ne bo, je tvoja odločitev, s kakšno osebo želiš preživljati svoj čas. Tudi, če je on odgovoren za svoja dejanja, še ne pomeni, da jih moraš ti tolerirati.

Žal mi je, da v šoli ne ukrepajo ustrezno v primerih ustrahovanja in da imaš vtis, da spodbujajo delitve na tiste, ki jim v šoli gre dobro in na tiste, ki jim ne gre tako dobro. To nikakor ni v redu in do tega ne bi smelo prihajati. Žal se pa včasih še vseeno lahko dogaja. Ne poznam tvoje šole tako, da težko karkoli komentiram. Praviš, da si bila pod velikim pritiskom koga izbrati. Mislim, da se lahko brez problema družiš s vsemi. Pomembno je, da se družiš s tistimi ob katerih se prijetno počutiš.

Lep pozdrav,

Katarina Maučec, mag. psihologije