Vprašanje:
Potrebujem pomoč vendar si je neupam poiskati
Tema: Čustva, Odnosi v družini, Samomor, Samopoškodbe
-
Ve
Veronika
Veronika
Objavljeno: 17 jun. 2024 15:15
Zdravo. Stara sem 14 in ravno prejšnji teden sem zaključila 9. razred. Imam veliko težav doma in posledično tudi v šoli. V 7. razredu sem nehala hoditi v šolo in sem se povsem zaprla vase, saj nisem imela nikogar. Nekako sem se pobrala in zaključila osnovno šolo vendar so moje težave postale večje. Začela sem se rezati in že od malega sem spoznala da nekako ne spadam na ta svet in že večkrat probala narediti samomor. Poleg vsega sem se zelo navezala na učiteljico, ki sem jo žal morala zapustiti in nevem kako bom brez nje saj jo vidim kot mamo. Hodila sem tuki k psihologinji, zaradi ne prihajanja v šolo vendar sem po 3 pogovorih odnehala hoditi saj so starši oz. moja mama mnenja da tega ne rabim...hočem reči da so začeli ugotavljati da nisem problem predvsem jaz, vendar je problem v družini. Res nevem več kaj storiti saj svoje občutke vedno ignoriram, saj če jih ne se potem zgodi kaj groznega in si ne morem oprostiti. Na očeta se pa tudi ne morem obrniti saj je alkoholik in ga ne birga kaj se dogaja okoli njega. Hvala za vaš odgovor že v naprej, saj mi veliko pomeni že če me nekdo posluša. L
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 18 jun. 2024 13:08
Odgovor svetovalke:
Draga Veronika.
Najprej bi pozdravila tvojo odločitev, da si se obrnila na nas. Z veseljem ti prisluhnem in napišem nekaj spodbudnih besed. Upam, da si boš z njimi lahko vsaj malo pomagala in da ti bodo dale potrebno moč, da ne obupaš.
Vse, kar opisuješ, je res težko. Še zlasti, ker si pripravljena sprejeti pomoč, pa te od nje (predvsem doma, kjer bi podpora morala biti največja) odvračajo. Take družinske situacije so na žalost zelo naporne in do otrok krivične. Zato ti polagam na srce: absolutno spadaš na ta svet! Nisi ti kriva, da si se znašla v okoliščinah, ki jih opisuješ. Zato ni prav, da si za povrh nalagaš še občutke krivde in odvečnosti.
Nisi sicer opisala težav v družini bolj konkretno, ampak sklepam, da gre predvsem za težavne odnose med mamo in očetom, posledično pa tudi med tabo in staršema. Praviš tudi, da je oče alkoholik. Vse to nakazuje, kar si ugotovila že sama: starša trenutno očitno res ne zmoreta biti dovolj podporna, saj sta preobremenjena s seboj, z lastnimi težavami in z njuno medosebno dinamiko. Alkoholizem je samo še velika pika na i.
To pa ne pomeni, da nimaš pravice zase terjati pozornosti in podpore. Še bolj ju potrebuješ! Le da od nekoga drugega. Kolikor razberem, si se s psihologinjo v redu ujela. Na tvojem mestu bi vztrajala z obiski pri njej. Staršema lahko poveš, da to potrebuješ in da se ne boš temu odrekla. Lahko jo obiskuješ tudi brez njune vednosti in ji poveš, da prihajaš kljub njunemu nasprotovanju. Imaš pravico do zaupnosti med psihologinjo in tabo, izjema je primer, da bi bila samomorilna.
Nekaj tvojih besed mi je še posebej ostalo v ušesu, pa bi te povabila k razmisleku. Enkrat, praviš, si se že "nekako pobrala". Kako je to izgledalo? Kaj ti je takrat pomagalo prebroditi najbolj temne trenutke? Ti to lahko pomaga znova? Kdo je bil v to vključen?
In kaj je tisto "od malega", po čemer sklepaš, da ne spadaš na ta svet? Kaj ali kdo, ti je to sporočil? Zakaj sploh misliš, da bi to lahko držalo? Vsi, ki se rodimo, spadamo. Je pa res, da se mnogi vsaj kdaj znajdemo v okoliščinah, kjer nimamo občutka, da smo zares sprejeti, videni. To je temeljna, zdrava človekova potreba, zato je normalno, da se počutimo zelo slabo, ko je ne moremo zadovoljiti.
Kaj pa je s to bivšo učiteljico? Je sicer še vedno na šoli ali kje blizu v domačem kraju, tudi če te ne poučuje več? Če ja, sem prepričana, da te bo rade volje sprejela na zaupen pogovor.
Ja, težko je, ko se moramo posloviti od ljudi, s katerimi smo se zelo povezali. Te stvari moramo pač v miru odžalovati, ker nam včasih ne preostane nič drugega. Mi pa ta informacija o tebi pove, da imaš že dobro razvit dar za zaupno bližino z ljudmi izven družine in to zelo verjetno pomeni, da je bil to šele eden (ali prvi) od takšnih odnosov, ki jih boš v življenju pred seboj imela še velikokrat priložnost stkati. Že jeseni se ti z novo šolo odpira naslednja obilica novih priložnosti tudi za to.
Veronika, spodbujam te, da si odločno vzameš svoj prostor pod soncem. Izrazi se. Poišči ljudi in prostore, s katerimi in kjer boš lahko v miru ti. In zaupaj, da to obstaja. Ne verjemi turobnim mislim, ki te osamljajo še bolj - motijo se!!
Topel objem.Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Ve
Veronika
Veronika
Objavljeno: 23 jun. 2024 23:57
Pozdravljeni. Vaše sporočilo sem prebrala šele danes in moram reči da ste mi zelo pomagali. Sama sebe poskušam razumeti, saj vem da ko bom razumela sebe bo bolje. Sklepali ste pravilno glede mojih odnosov s starši. V obdobju ko nisem hodila v šolo smo se velikokrat skregali in prišlo je tudi do nasilja iz strani mojih staršev, kar vem da ni prav vendar imajo prav, saj sem bila oz. sem grozna hčerka. Grozno mi je, saj je iste težave imela tudi moja starejša sestra in mi je zelo težko gledati kako jo moja mama žali, saj je meni delala isto. Verjetno mi gre zato vedno na jok ko se kdo jezi name in imam panične napade na katere sem se tudi navadila in so del mojega vsakdana. Glede tega da ne spadam na ta svet sem razbrala iz družine in ljudi okoli sebe, saj sem praktično nevidna in doma se večkrat zgodi da moje mnenje ne velja ali je samo ignorirano. To se mi dogaja že od malega in tega sem se šele zavedala v 7.razredu, takrat ko sem imela največjo krizo. Spoznala sem, da je bolje da začnem nazaj hoditi v šolo, saj sem mislila da bodo starši končno enkrat ponosni name in da bo nakoncu vse v redu, vendar še z daleč ni bilo tako. Še zdaj imam včasih težave iti kamorkoli, kjer je veliko ljudi. Šola mi je postala nekako "varna ustanova" kjer so me sprejeli, vendar ne usi, ampak sem se v njen počutila bolje kot doma. Temu je pripomogla tudi moja najljubša bivša učiteljica kemije. Nikoli se nisva pogovarjali o stvareh, ki niso bile povezane s šolo, vendar sem enkrat zbrala pogum in ji preko sporočil napisala kako veliko mi pomeni in njen odgovor mi je sporočil, da jo naj raje pustim na miru saj bom v vsakem primeru odšla iz šole in jo morala zapustiti. Prišlo je že tako daleč da je moja volja bila odvisna od njene in če je bila učiteljica odsotna mi sploh ni bilo za priti v šolo. Ne vem kako je to mogoče, da ti oseba s katero se pogovarjaš skoraj nikoli in veš skoraj nič toliko pomeni. Za konec leta sem ji napisala tudi pismo ampak odgovora nikoli nisem dobila. Ne vem niti ali ga je prebrala, ali ji je bil všeč... Nekako se tolažim, da če res nebom zdržala brez nje grem lahko kadarkoli na šolo, kjer poučuje, saj ni daleč. Bi bilo pa verjetno čudno, da se tam kar pojavim in ji začnem pripovedovati o svojih problemih, kot da nima že dovolj svojih. Skratka sama sebe sem nekako rešila s tem da sem si govorila da imam samo sebe, saj nobeden ki ga v življenju spoznaš ni za vedno in na koncu ostaneš sam.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 26 jun. 2024 06:56
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena, Veronika.
Hvala za povratno informacijo. :)
Zelo mi je žal, da imaš doma tako situacijo. Naj znova zapišem: nisi ti kriva in ni okej, da tvoj dom ni varen in ljubeč. Do tega si absolutno upravičena in zato je prav, da podporo poiščeš drugje. Drži, da imaš sebe - zato je še toliko bolj pomembno, da s seboj delaš kot s svojo najboljšo prijateljico - ampak so okoliščine, ko je prav, da se obrnemo tudi na druge.
Če prav razumem po tvojem drugem zapisu, omenjena učiteljica ni toliko naklonjena vajinim stikom kot ti? V tem primeru predlagam, da se obrneš na koga novega. To ima kljub negotovosti svoje prednosti: nekdo te uzre s povsem svežimi očmi. Jeseni se ti bo s srednjo šolo odprl nov svet in prepričana sem, da boš spoznala nove zanimive ljudi - tako med sošolci kot učitelji. Tudi v srednji šoli je svetovalna služba.
Ne obupaj in ne odnehaj. Čuvaj se. Vse je še pred teboj in včasih nam življenje na pot pripelje najbolj ljubeče ljudi nekoliko kasneje.
Če boš potrebovala, se še oglasi tudi tule.
Čeprav zgolj virtualno, ampak mi smo s tabo! :)
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.