#to sem jaz

Vprašanje:

potrebujem pomoc

Tema: Odnosi v družini, Samopoškodbe, Učenje

  • ob

    obupana

    obupana

    Objavljeno: 04 apr. 2023 20:17

    pozdravljeni,

    sploh nevem kje naj zacnem zaceo seje leto 2022 po koroni sem se veliko zacela sekirati kako izgledam koliko jem obremenjevala sem se z svojo tezo in med pocitnicami skoraj nehala jesti sla sem na en tabor in tam so moji prijatelji opazili kaj se dogaja z mano ni mi nic pomagalo in sem se prvič julija 2022 rezala ooziroma samoposkodovala.Zelo sem se saj mi je na roki ostalo 6 belih crt in dve rdeci brazgotini ki noceta izginiti.To da sem se rezala nisem obzelovala ampak sem samo obzelovala da se mi vidi ceprav moji starsi tega niso opazili vsi ostali moji prijatelji pa so in so se norcevali iz mene in govorili da sem to naredila samo za pozornost kar ni res in neznam razloziti da to ni res ampak vem da ni potem je bilo konec julija smo sli augusta na morje in sm se tam drugic rezala na nogi saj nisem prenesla kako sem izgledala v kopalkah in kako sem grda v obraz.Potem je bil september zacetek sole prijatelji zacetek 9 razreda nove snovi sprasevanja in so se zacele slabe ocene veliko se mije nabralo vsega zaradi sole sem pustila ne cedilu prijatelje treninge najbolj pa prosti cas od decembra do marca nisem bila na enem treningu kondicije nisem zgubila nisem se zredila saj sem z starsi vseeno hodila na sprehode v gozd na izlete itd.Najpomembnejse kar sem zgubila je volja do rokometa ker nisem imela veliko prijateljic na treningih tudi trener mi je sel na zivce in sem se odlocila da ko popravim ocene neham trenirat oz grem trenirat plezanje saj ta sport obozujem.In zdej smo aprila in guess what rezala sem se spet na drugi roki in se mi spet poznajo bele crte in brazgotine in use zgubila sem voljo do sole nocem vec hodit u solo sola mi samo stres povzroca negativno imam fiziko matematiko geografijo res sola mi gre na zivce in potem se se doma kregamo s starsi in mije use postalo brezveze hodim solski psihologinji mi pomaga pri soli ampak mi nemore glih pri osebnih stvareh zato sem prosila mami ce lahko zacenm obiskovati psihologa in sm sla je blo ok ampak useeno nevem ce mije kej pomagalo plus to da bi rada starsem povedala da se rezem ampak jim nocem ker sem jih uprasala mnenje o tem pa so rekli da je to iskanje pozornosti.

    tojeto se opravicujem ce je prevec zelim vam lep vecer in prosim da odgovorite 

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Urška Pisar

    Objavljeno: 07 apr. 2023 10:09

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljeno dekle,

    najprej hvala, da si se obrnila na svetovalnico in si tako iskreno delila svoje doživljanje.

    Pišeš, da si se lani pričela obremenjevati s svojim telesnim videzom in sicer do te mere, da si resno omejevala vnos hrane. Tvoja stiska je bila tako velika, da si pričela tudi s samopoškodbenim vedenjem. Na to so se prijatelji odzvali zelo neustrezno, saj so se ti posmehovali in označili tvoje vedenje kot iskanje pozornosti. Predstavljam si, da so bili takšni komentarji zate zelo boleči, saj so na neprimeren način obsojali tvoje vedenje in niso bili zmožni uvideti tvoje stiske. Težave so se kasneje samo še stopnjevale – veliko zahtev se je pojavljajo v šoli, opustila si treninge, prosti čas in druženja s prijatelji. Kot največjo izgubo opisuješ izgubo volje do rokometa, ki ti je pomenil veliko ampak enostavno nisi našla pravega načina, ki bi ti omogočal, da z veseljem obiskuješ treninge. Glede na vse zapisano si predstavljam, da je za tabo obdobje, ki so ga zaznamovali številni izzivi. Verjamem, da si se ob vsem tem počutila nemočno, obupano, žalostno, brez prave energije in volje, hkrati pa si imela nekaj upanja, da bi bilo bolje. Želela bi si, da drugi opazijo tvojo stisko in ti nudijo podporo, kar je povsem razumljivo. Žal mi je, da si bila v tem sama in nisi dobila razumevanja ter podpore, ki si ju iskala.

    Izpostavila si, da obiskuješ psihologinjo v šoli, hkrati pa si vodena tudi pri psihologu izven šole. To ti je sicer okej ampak nisi prepričana, če ti je to kaj pomagalo. Glede na vse zapisano sklepam, da se ti je zgodilo kar nekaj stvari in da je potrebnega nekaj časa, da boš vse to predelala. Opisuješ tudi več izzivov – pomanjkanje volje, težave v šoli, negativna telesna samopodoba, omejevanje hranjenja ter samopoškodbeno vedenje. Zavedati se moraš, da je delo na teh vsebinah dolgotrajno, zato bi bilo napačno pričakovati, da bi ti bilo po parih obiskih pri psihologu že bolje in se te težave ne bi pojavljale. Ker se mi zdi pomembno, da v tem nisi sama, te spodbujam, da vztrajaš pri obiskih pri psihologu. Če se ti zdi, da v šoli pri psihologinji ne moreš v takšni meri razglabljati o svojih stiskah, se lahko brez problema osredotočiš zgolj na to, da obiskuješ psihologa izven šole. Pomembno pa je, da imaš psihološko obravnavo vsaj nekje. Skupaj s psihologom boš lahko namreč poiskala strategije, ki ti bodo v pomoč v trenutkih, ko bo tvoja stika tako velika, da boš razmišljala o samopoškodovanju ali pa omejevanju hranjenja. Psiholog ti lahko tudi pomaga pri tem, kako sporočiti staršema glede tega vedenja. Ker si sama izrazila željo, da bi se o tem pogovorila z njima, ti lahko psiholog pomaga pri sporočanju tega staršema. Tako obstaja tudi večja možnost, da bosta starša to vedenje razumela na ustrezen način in ne kot nekaj, kar bi kdo počel zaradi pozornosti.

    Kljub temu, da si ali pa še boš spoznala strategije za spoprijemanje v primeru želje po samopoškodovanju, pa ti tukaj prilagam nekaj predlogov/smernic, ki jih lahko upoštevaš, če se ti zdijo smiselne in uporabne:

    • na območju, kjer se želiš poškodovati, riši z rdečim pisalom ali uporabi rdeče obarvano hrano in si na tak način predstavljaj, da se samopoškoduješ;
    • na zapestju nosi eno ali več elastičnih gumic in jo raztegni ter spusti tako, da vzbudiš zbadajoč občutek;
    • zareži v sadje;
    • ledene kocke obarvaj z rdečo barvo za živila in kocke v roki stiskaj, dokler ne čutiš odrevenelosti;
    • sprosti napetost na način, ki ti ne bo škodil (npr. boksni v blazino, stiskaj mehko žogico, raztrgaj papir, kriči v blazino …);
    • svoja čustva in doživljanje lahko izraziš na ustvarjalen način (npr. preko risbe; pisanja dnevnika …);
    • ne pozabi na aktivnosti, ki te sprostijo;
    • ko si v stiski se skušaj v čim večji meri zaposliti z drugimi dejavnostmi;
    • nagradi se, ko se upreš samopoškodovanju ali omejevanju hrane;
    • poskusiš lahko tudi s tehnikami sproščanja (npr. trebušno dihanje, progresivna mišična relaksacija, vizualizacija).

    Verjamem, da ti je hudo. Verjamem, da tvoje smopoškodovanje ne izvira iz želje po iskanju pozornosti ampak iz stisk, ki jih opisuješ. Prav zaradi tega te spodbujam, da si še naprej aktivno vključena v psihološke obravnave, ki ti lahko predstavljajo pomemben vir opore in strategij za spoprijemanje s temi stiskami. 

    Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam,

    Urška Pisar, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje