potrebujem pomoč

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena, Katarina.

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svoje občutke.

Mi lahko malo več poveš o tem, kdaj se je začelo to slabše počutje oz. kdaj si opazila, da si začela dobivat slabše ocene? Res je težko, če doma ne dobimo podpore, ki jo potrebujemo. A ste se poskusili kdaj iskreno pogovoriti o tem, kaj čutiš in da ti je hudo, če nisi slišana oz. če te obtožijo lenobe, medtem ko se ti trudiš biti uspešna v šoli? Starši so včasih žal tako obremenjeni z nekimi svojimi težavami, da sploh ne vidijo izzivov svojih otrok, kar seveda ni ok, vseeno pa me zanima, če bi te lažje razumeli, če bi jim povedala, da imaš slabše ocene zaradi izgube motivacije, ne zaradi lenobe? Verjetno si vse to že poskusila, bi pa rada vseeno preverila, da vidim, ali ste to že storili.

A imaš možnost obiskati šolsko svetovalno službo, kjer bi se lahko pogovorila o svojem počutju oz. o sumu na depresijo? To me zanima predvsem z vidika podpore, ki bi jo dobila, in tudi tega, da bi se lahko s strokovnjakom (mogoče celo psihologom) pogovorila na štiri oči. Tukaj na forumu namreč pogosto svetujemo obisk svetovalca ali psihologa, če je le možno, da lahko mladostnik dobi pravo podporo, ki jo potrebuje. Na forumu smo seveda vedno na razpolago, da vas slišimo in poskušamo pomagati, se mi pa zdi, da bi tebi (sploh glede na starost) zelo pomagal oseben stik in pogovor v živo. Kaj praviš, a bi lahko to naredila? Svetovalna služba bi ti lahko pomagala tudi glede motivacije in učenja, da bi morda predelala stiske, ki jih omenjaš in tako dvignila šolski uspeh. Znano je namreč, da žalost in potrtost, pa tudi druga težka čustva zelo vplivajo na naš spomin, odločanje, reševanje problemov, motivacijo, tako da so posledično tudi tvoje ocene slabše, zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da se ta stiska reši, da boš lažje nadaljevala šolanje.

Omenjaš tudi posmehovanje, a imaš kakšno prijateljico, ki se ji lahko zaupaš? Da se v vsem tem ne bi počutila tako osamljeno in porinjeno na rob. Zelo sem vesela, da si opustila samomorilne misli, ki so pogosto posledica depresivnih čustev, takrat namreč nehote zelo črnogledo doživljamo svet, ko pa se depresija poleže, pa tudi te misli izginejo. Toplo ti svetujem, da obiščeš svetovalca, saj boš potem veliko lažje predelovala te misli in čustva, če bi misli po tem še kar ostale, pa obstaja možnost telefonskega svetovanja (v primeru stisk in samomorilnih misli), in sicer so na voljo spodnje številke:

1.     TOM telefon (116 111, vsak dan od 12. do 20. ure)

2.     Klic v duševni stiski (01 520 99 00, vsako noč med 19. in 7.  uro zjutraj)

3.     zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123, 24 ur na dan)

Ob tem bi te spodbudila, da morda pogledaš še spodnjo spletno stran glede obiska centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov - obstajajo na večih lokacijah po Sloveniji, poglej če je kateri od centrov blizu tebe, potem pa jih lahko pokličeš in se naročiš. Za to ne rabiš napotnice. Glede na tvojo stisko in starost, bi lahko prosila svetovalca ali kakšno drugo odraslo osebo, da ti pri tem pomaga: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/

Upam, da si v zgornjih predlogih našla kaj uporabnega zase, se pa lahko še javiš, če boš želela.

Želim ti vse najboljše, pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Katarina.

Hvala za tvoj odgovor, me veseli, da ti je bilo napisano vsaj malo v pomoč. Hkrati pa mi je žal, da s starši niste našli skupnega jezika, zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da se pogovoriš s šolsko svetovalno službo, da boš imela vsaj eno osebo, ki se ji lahko zaupaš. Ko boš šla tja, jim povej, da te skrbi, da bi tvoje občutke in to, da hodiš k njim povedali staršem. Potem ti bo svetovalec/svetovalka povedal/a, ali to res storijo (da vključijo starše). Po mojih izkušnjah bi naj starše vključili samo, ko mladostnik ogroža sebe, svoje življenje ali nekoga drugega, vseeno pa preveri, da boš točno vedela, kako in kaj, preden greš na svetovanje.

Ja, telefonske linije so brezplačne, lahko pa ostaneš tudi anonimna, če te to skrbi. Tudi centri so brezplačni, če bi slučajno raje šla tja, kot pa v šolsko svetovalno službo. Vseeno je zate šola verjetno bolj dostopna, že zaradi prevoza, tako da lahko razmisliš tudi o tem.

Želim ti vse dobro.

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije