Pornografija

Zdravo, 

sem stara 16 let in že od 12 oz. 11 leta ne spomnim se dobro. Sem se prvič srečala z pornografijo. Ne spomnim se kako točno. IN to sem gledala najprej, ker se mi je zdleo to nekaj novega, potem kot nekaj da moram gledati to in do tega, da ne morem naredit domaače naloge včasih brez tega. Nisem še poskusila vse načine kako bi se odvirnila od tega naprimer, da bi šla počet kaj drugega verjetno aktivnega. Ker ob pasivnem ne bi zdržala. Aktivna vadba ali pa sprehod bi pomoje pomagala in naslednjič bom poskusila to. Vsakič ko sem probala ne ačet gledat so moje misli. Ne ne boš se morala znebiti tega občutka dokler to ne storiš. In to je grozno. Ker sem opazila, da sem zato bila zelo jezna na starše ko se me nekaj vprašali. Ker sem bila razočarana nad svojim neuspehom. Pač zdaj poskušam razmišljat samo to. Pač to sem storila nemorem nčč za nazaj. Naslednjič bo bolje. In zadnje čase se sprašujem kako bo bolje, če nikoli nič ne spremenim. Spravila sem stran že nekako ta način, da je okno brez shranjevanje zgodovine. Ampak ga ni tako težko dobiti nazaj. Nevem. Ne dolgo nazaj sem videla tudi očeta, ki je gledal to. In ob tem sem se počutila čudno, predvsem samo zato ker je videl, da sm to videla. Ampak zdaj sem že pozabila to. Vsaj poskušam pozabiti to. Ker razlika je, da je on odrasel, čeprav mislim še vedno, da to negativno vpliva na ljudi. In nevem kako je to lahko tako dostopno. Ker je grozno. Nevem grozno je da tako lahko pridež to tega. Več let sploh nisem vedela da tega sploh ne bi smela. In nvm, ker se počutim preztrašeno, ker vedno bolj kot gledaš vsaj pri meni je bilo tako. Bolj nasilni so prizori. In nekaj časa sem šla stran od tega, ker sem se začela jokat ob teh prizorih. Rada bi, da se bi to spremenilo. Da bi več govorili o tem. Vejretno če bi tkarat tej 11/12 letni punčki povedal. Kaj je to in da to slabo vpliva na nas. Verjetno bi takrat nehala. Ampak tega za naj nemorem več spremeniti. Nevem kako bom šla čez to odvninost, da končam z njo. Ker še bolj zmede moje občutke. Mogoče bi res nekomu rada povedala. Osebi od katere vidim reakcijo, ki je dobra. Ampak nevem če bi zmogla. Itak je ob tem občutek sramu in vsega. In je edina težava, ki jo imam ki jo nemorem nikomur povedati. In prav zato še vedno raste.

Prav, tako se bi vam rada zahvalila za vse kar počnete. Res sem vam hvaležna. In bom zelo vesela odgovora. Hvala!