Ponovni prepis

Odgovor svetovalke:

Živjo, Pikica,

žal odgovor ni bil hiter, vprašanje se je zataknilo na poti. Danes sem ga prejela jaz in ti odgovarjam takoj. Upam, da še pravočasno.

Dilema, ki te muči, je precej značilna za to obdobje: nisi sigurna, če si se prav določila, in prav tako ne veš, ali bi še en prepis RES prinesel to, kar si želiš. Verjetno si že slišala pregovor: sosedova trava je vedno bolj zelena kot naša ... ;)

Razumljivo je, da te obhaja nelagodje. Gre za prvo pomembno prelomnico v življenju, v kateri se začenjaš samostojno odločati o svoji prihodnosti.

Iz nedavne izkušnje mladostnice, ki se je spraševala podobno, bom podelila, kaj je bil vzrok za željo po prepisu pri njej: šla je na srednjo šolo, v katero se je vpisala najboljša prijateljica. A že v prvih dveh tednih je ta prijateljica spoznala druge prijatelje in se od nje začela oddaljevati. In začela se je počutiti osamljeno, spoznala pa je še, da ji sama šola sploh ne ustreza.

Torej to, da so na šoli stari prijatelji/sošolci, ni nujno zagotovilo, da ti bo tamo sigurno ok. Začnejo nas zanimati drugačne stvari in skladno s tem drugačni ljudje. Seveda si pri 15 letih želimo in mislimo, da bomo z istimi prijatelji ostali do konca življenja in da si bomo ves čas stali ob strani v izzivih, ki jih prinaša življenje. Žal pa se to zgodi prej izjemoma kot po pravilu.

Če podelim še lastno izkušnjo: imam "bestico", s katero sva to postali še v osnovni šoli - a potem nisva šli ne na isto srednjo šolo ne na fakulteto, celo živiva v različnih krajih, pa naju to ne ovira. Potem imam dobro prijateljico, s katero sva se pobondali šele v SŠ, potem pa imam še dve, ki sem ju spoznala šele leta po faksu.

Kar hočem reči, je, da je življenju treba dati priložnost, da nam prinese nove ljudi, nove skupnosti, nove prostore in nove vsebine. 

In še ena pomembna življenjska lekcija, ki jo rade volje delim naprej: nobena odločitev ni 100 % prava ali 100% napačna. Dovolj dobra določitev je - dovolj dobra. In mislim, da si že izbrala dovolj dobro šolo. Vedno bo nekaj, kar nas bo motilo, a hkrati bo vedno tudi kaj, kar nam bo kul. Ta 4 leta minejo, kot bi mignila, in potem bo spet vse drugače, ko boš šla študirat. 

Ne glede na to, kako rada imaš svojo družbo - šolo in kariero vedno izberi samo glede na to, kaj te (dolgoročno) veseli, ne kdo te tam (trenutno) veseli. Ljudje prihajamo in odhajamo, tisti, ki ostajamo, pa ostajamo zato, ker nas druži nekaj več kot zgolj organizirana skupna lokacija.

Še glede zadnjega vprašanja: na medicino se lahko vpišeš samo s klasično maturo, in če šola le-te ne omogoča, se moraš potem dodatno leto pripravljati nanjo. 

Torej: zaupaj vase, da zmoreš zdržati to začetno nelagodje, zaupaj, da si se odločila v redu, in zaupaj, da se boš vedno znašla, ne glede na to, kaj ti življenje postavi na pot! ;)

Uspešno in zabavno šolsko leto ti želim,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja