Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Ponavljanje prvega letnika

Tema: Čustva, Samopodoba/Verjamem vase, Stres in anksioznost

  • Do

    Doni

    Doni

    Objavljeno: 25 feb. 2025 19:32

    Živjo že nekaj časa me muči občutek jeze nase in ne vem, kako naj se ga znebim. Padel sem prvi letnik zdravstvene šole zaradi težav z mentalnim zdravjem. Zdaj mi gre bolje, ampak od decembra naprej ves čas razmišljam o tem, zakaj se nisem bolj potrudil. Jezen sem, ker sem padel samo zaradi matematike in mi niso dali tretjega roka.počutim se, kot da sem zaostal za svojo generacijo, vsi so napredevali v naslednje letnike jaz pa sem še vedno tu.

     

    Najbolj si želim da čimprej prej končati  srednjo šolo, odrasti in začeti delati. in zato se mi še eno dodatno leto  zdi res ogromno, kot da bo trajalo celo večnost preden bom koncal to šolo in ko še pomislim da imam še faks pred sabo me prime panika. Hkrati me je strah, da bo naslednji letnik pretežak in da bom spet padel ter izgubil še eno leto. 

     

    Obenem se spopadam tudi s pomanjkanjem motivacije. Po eni strani si želim čim prej zaključiti šolo , po drugi strani pa se komaj prisilim k učenju in delu za šolo.

     

    Kako naj sprejmem, da sem moral ponavljati, in se nehati primerjati z drugimi? Kako naj premagam to jezo nase in najdem motivacijo, da dokončam šolo , ne da bi imel ves čas občutek, da sem obtičal.

     

  • Uredništvo

    Špela Dugonik

    Objavljeno: 02 mar. 2025 19:09

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen,

    hvala za tvoje sporočilo.

    Lahko si predstavljam, da to, skozi kar si šel, ni bilo enostavno. Duševne stiske niso "mačji kašelj" in kot takšne pogosto otežujejo naše vsakdanje življenje, na primer šolsko delo. Če si pripravljen, bi želela kaj več izvedeti tudi o tem vidiku. Hkrati pa me res veseli, da se zdaj počutiš vsaj malo bolje.

    Razumem občutek jeze nase, ker moraš ponavljati letnik, še posebej, če je bil razlog zgolj en neopravljen predmet, za katerega nisi dobil dodatnega roka. Ko stvari ne gredo po načrtih, je lahko to zelo frustrirajoče. Hitro začnemo kriviti sebe, si očitamo, da nismo naredili dovolj ali mislimo, da bi se morali bolj potruditi. Pri tem je treba poudariti, da ta jeza ni odraz tega, kdo si ali česa si sposoben, temveč naravna reakcija na situacijo. Morda bi bilo smiselno razmisliti, če ti ta jeza trenutno pomaga oziroma te ovira. Kaj meniš?

    Želim te namreč spodbuditi, da na situacijo pogledaš z drugega zornega kota. Letnika nisi ponavljal zaradi pomanjkanja truda ali ker obveznosti ne bi bil zmožen opraviti, temveč zaradi duševnega zdravja. Težave v duševnem zdravju lahko močno vplivajo na našo koncentracijo, motivacijo in energijo. In v teh okoliščinah si naredil največ, kar si lahko. To ne pomeni, da si spodletel, temveč se trudil po svojih najboljših močeh. Neuspeh ni konec poti, ampak priložnost, da se nekaj naučiš o sebi.

    Praviš tudi, da imaš občutek, da zaostajaš za drugimi, hkrati pa močno željo, da čim prej zaključiš šolo ter začneš delati. Ko se primerjamo z vrstniki, se nam lahko hitro zazdi, da gre življenje mimo nas. V resnici pa vsak napreduje v svojem tempu. Nekateri potrebujejo več časa, da dosežejo svoje cilje – zaradi različnih razlogov – a to ne pomeni, da jih ne dosežejo ali da so njihovi dosežki kaj manj vredni. Niti ne pomeni, da delajo kaj narobe – le da je njihova pot drugačna, tako kot je tvoja. Zato je pomembno, da se osredotočiš na lasten napredek, ne na to, kje so drugi. Zdaj se ti morda zdi, da eno dodatno leto pomeni velik zaostanek, a v resnici je le majhen del širše slike. Na dolgi rok ne bo določalo tvojega življenja.

    Razumljiv je tudi tvoj strah, da boš ponovno padel. Ko enkrat doživimo neuspeh, naše misli "pričakujejo", da se bo ta ponovil. To lahko v nas sproži strah in paniko, kar je povsem razumljivo. A strah pred neuspehom ne pomeni, da bo do njega dejansko tudi prišlo. Danes si v drugačni situaciji kot lani – imaš več izkušenj, več razumevanja in notranje moči. Če boš tekom vsega naletel na težave, ne pomeni, da ti je ponovno spodletelo, temveč zgolj, da potrebuješ drugačen pristop, ki bo bolj deloval zate.

    Že zdaj si lahko postaviš naslednji vprašanji: Če bi se pojavile podobne težave kot lani, kaj bi lahko naredil drugače? Na kakšen način bi si lahko pomagal, da bi mi bilo lažje? Z oblikovanjem načrta bo začel strah počasi izgubljati svojo moč.

    Kar se zadeva motivacije za šolo, lahko pomagajo že majhni koraki, na primer razdelitev šolskega dela na manjše, obvladljive dele, da se izogneš občutku preobremenjenosti. Včasih pomaga tudi, če se spomnimo, kaj nam dokončanje šole resnično pomeni. Kakšne možnosti ti bo ta odprla? Pri tem jo dojemaj ne le kot obveznost, ampak kot korak k nečemu, kar si želiš. Namesto da razmišljaš o celotnem letu, se osredotoči na manjša dejanja. Vsaka dokončana naloga, vsak uspešno opravljen teden predstavlja napredek. Tako se boš lažje premikal naprej, ne da bi imel občutek, da si obtičal.

    Prosim, sporoči mi, kaj meniš o zapisanem. Če imaš kakršnekoli pomisleke, vprašanja ali bi se želel še o čem pogovoriti, sem tukaj zate.

    Lepo bodi,

    Špela Dugonik, dipl. psihologinja (un)

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje