Ponavljanje prvega letnika

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen,

hvala za tvoje sporočilo.

Lahko si predstavljam, da to, skozi kar si šel, ni bilo enostavno. Duševne stiske niso "mačji kašelj" in kot takšne pogosto otežujejo naše vsakdanje življenje, na primer šolsko delo. Če si pripravljen, bi želela kaj več izvedeti tudi o tem vidiku. Hkrati pa me res veseli, da se zdaj počutiš vsaj malo bolje.

Razumem občutek jeze nase, ker moraš ponavljati letnik, še posebej, če je bil razlog zgolj en neopravljen predmet, za katerega nisi dobil dodatnega roka. Ko stvari ne gredo po načrtih, je lahko to zelo frustrirajoče. Hitro začnemo kriviti sebe, si očitamo, da nismo naredili dovolj ali mislimo, da bi se morali bolj potruditi. Pri tem je treba poudariti, da ta jeza ni odraz tega, kdo si ali česa si sposoben, temveč naravna reakcija na situacijo. Morda bi bilo smiselno razmisliti, če ti ta jeza trenutno pomaga oziroma te ovira. Kaj meniš?

Želim te namreč spodbuditi, da na situacijo pogledaš z drugega zornega kota. Letnika nisi ponavljal zaradi pomanjkanja truda ali ker obveznosti ne bi bil zmožen opraviti, temveč zaradi duševnega zdravja. Težave v duševnem zdravju lahko močno vplivajo na našo koncentracijo, motivacijo in energijo. In v teh okoliščinah si naredil največ, kar si lahko. To ne pomeni, da si spodletel, temveč se trudil po svojih najboljših močeh. Neuspeh ni konec poti, ampak priložnost, da se nekaj naučiš o sebi.

Praviš tudi, da imaš občutek, da zaostajaš za drugimi, hkrati pa močno željo, da čim prej zaključiš šolo ter začneš delati. Ko se primerjamo z vrstniki, se nam lahko hitro zazdi, da gre življenje mimo nas. V resnici pa vsak napreduje v svojem tempu. Nekateri potrebujejo več časa, da dosežejo svoje cilje – zaradi različnih razlogov – a to ne pomeni, da jih ne dosežejo ali da so njihovi dosežki kaj manj vredni. Niti ne pomeni, da delajo kaj narobe – le da je njihova pot drugačna, tako kot je tvoja. Zato je pomembno, da se osredotočiš na lasten napredek, ne na to, kje so drugi. Zdaj se ti morda zdi, da eno dodatno leto pomeni velik zaostanek, a v resnici je le majhen del širše slike. Na dolgi rok ne bo določalo tvojega življenja.

Razumljiv je tudi tvoj strah, da boš ponovno padel. Ko enkrat doživimo neuspeh, naše misli "pričakujejo", da se bo ta ponovil. To lahko v nas sproži strah in paniko, kar je povsem razumljivo. A strah pred neuspehom ne pomeni, da bo do njega dejansko tudi prišlo. Danes si v drugačni situaciji kot lani – imaš več izkušenj, več razumevanja in notranje moči. Če boš tekom vsega naletel na težave, ne pomeni, da ti je ponovno spodletelo, temveč zgolj, da potrebuješ drugačen pristop, ki bo bolj deloval zate.

Že zdaj si lahko postaviš naslednji vprašanji: Če bi se pojavile podobne težave kot lani, kaj bi lahko naredil drugače? Na kakšen način bi si lahko pomagal, da bi mi bilo lažje? Z oblikovanjem načrta bo začel strah počasi izgubljati svojo moč.

Kar se zadeva motivacije za šolo, lahko pomagajo že majhni koraki, na primer razdelitev šolskega dela na manjše, obvladljive dele, da se izogneš občutku preobremenjenosti. Včasih pomaga tudi, če se spomnimo, kaj nam dokončanje šole resnično pomeni. Kakšne možnosti ti bo ta odprla? Pri tem jo dojemaj ne le kot obveznost, ampak kot korak k nečemu, kar si želiš. Namesto da razmišljaš o celotnem letu, se osredotoči na manjša dejanja. Vsaka dokončana naloga, vsak uspešno opravljen teden predstavlja napredek. Tako se boš lažje premikal naprej, ne da bi imel občutek, da si obtičal.

Prosim, sporoči mi, kaj meniš o zapisanem. Če imaš kakršnekoli pomisleke, vprašanja ali bi se želel še o čem pogovoriti, sem tukaj zate.

Lepo bodi,

Špela Dugonik, dipl. psihologinja (un)