Pomoc. Help. Samomor?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

po tem, kar pišeš, sklepam, da ti mora biti trenutno zelo hudo – tako zelo, da v smrti vidiš olajšanje. Pišeš, da se bojiš izgube, da je tvoje življenje prazno, tvoje srce pa raztrgano na milijardo koščkov. Pišeš tudi, da nimaš ljudi, ki bi jim zaupala: starša ne vesta, kako ti je, ker jima tega ne pokažeš, v odnosu s prijateljico se je nekaj spremenilo, z drugimi pa imaš slabe izkušnje. Zaradi vsega skupaj se počutiš zelo slabo glede sebe, celo tako zelo, da dvomiš v lastno vrednost.

Mislim, da si lahko predstavljam, kako brezupno se trenutno počutiš glede sebe in svoje prihodnosti. Rada bi izvedela več o tvojem doživljanju in o nekaterih vidikih, ki si jih v svojem sporočilu le nakazala. Sprašujem se, kaj se je zgodilo v odnosu s prijateljico – občutek imam, da te je v tem odnosu nekaj zelo razočaralo. Imam prav? Kaj se je v zadnjem času dogajalo v tem odnosu in v odnosih z drugimi: s starši, s punco, ki jo opisuješ kot sovražnico, z drugimi prijateljicami? Na koga si se do zdaj lahko zanesla, ko ti je bilo težko? Bi lahko komu od staršev nakazala, kako hudo ti je? Pišeš tudi, da boš, ko bo šola, izstradala svoje telo – mi lahko poveš več o tem? Je zavračanje hrane že zdaj tvoj način spoprijemanja s stisko?

Hudo mi je zate in vesela sem, da si se oglasila. Kadar je vse črno, je težko najti pot iz doživljanja nesmiselnosti in praznine in tvoj poskus, da stisko deliš z nami, se mi zdi zelo zrel in korak v pravo smer. Držim pesti zate in čakam, da se ponovno oglasiš.

dr. Katja Košir, univ. dipl. psihologinja