Pomoč hčerki

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljeni!

Hvala za vaše vprašanje. Verjamem, da vas zelo skrbi in da se ob tem v vas prebujajo številna neprijetna čustva.

Kot je zapisala že mladostnica v odgovoru pred mano, je trenutno najpomembneje, da hčerki pokažete, da jo imate radi, ter ji nudite oporo, sprejemanje in občutek varnosti. Poskusite je ne obsojati ali spraševati, zakaj se je takrat tako odločila, temveč se osredotočite na tukaj in zdaj. Povejte ji, da jo imate radi, ponudite ji objem, če si ga želi, ter jo povprašajte, kaj si želi oziroma kaj trenutno potrebuje. Lahko ji skuhate njeno najljubšo jed, sladico ali jo nežno povabite k dejavnosti, ki jo rada počne ali sta jo nekoč radi počeli skupaj – na primer na sprehod, kuhanje, družabne igre, nakupovanje ali morda na kakšno sprostitev z masažo. Skratka karkoli, kar ji pomeni nekaj lepega in prijetnega.

Morda za to ne bo takoj pripravljena ali vaše bližine sprva ne bo zmogla sprejeti. Lahko se odzove z jezo ali pa se sploh ne odzove. Tudi to je v redu. Pomembno je predvsem, da ji v takšnih trenutkih daste vedeti, da sprejemate njena čustva, da jo imate radi in da ste ji na voljo, ko vas bo potrebovala. Svojo bližino in podporo ji ponudite večkrat, občasno in nežno – ne prepogosto, da tega ne bi doživela kot pritisk, vendar tudi ne le enkrat, da bo čutila, da ste ji zares na voljo.

Pišete, da je vključena v obravnavo pri psihiatrinji oziroma psihiatru in terapevtki, kar je zelo pomembno in dobro. Morda obstaja možnost, da bi v dogovoru z njo vzpostavili stik tudi z njenimi strokovnjaki oziroma da bi se katerega izmed srečanj udeležili skupaj. Tam bi se lahko pogovorili o tem, kako jo lahko kot mama najbolje podprete. Sodelovanje bližnjih in njihova opora sta lahko v procesu zdravljenja zelo pomembna. Ob tem pa je pomembno, da vse poteka v soglasju z vašo hčerko. Lahko jo vprašate, ali bi si želela, da bi se katerega srečanja udeležili tudi vi, in ji poveste, da ste to pripravljeni storiti, če bi ji bilo v pomoč.

Pomembno se mi zdi dodati tudi, da v vsem tem ne pozabite poskrbeti zase. Na skrb zase pogosto pozabimo že v vsakdanjem življenju, v tako zahtevnih trenutkih pa je še toliko pomembnejša. Tudi v vas se lahko prebujajo različna čustva, misli, strahovi ali občutki krivde. Poskusite se obdati z ljudmi, ki jim zaupate, se o svojem doživljanju z nekom pogovoriti in si vzeti čas tudi za stvari, ki vas napolnijo. S tem, ko boste poskrbeli zase, boste lažje v oporo tudi svoji hčerki. Če bi potrebovali pogovor s strokovnjakom, je brezplačna pomoč na voljo tudi v svetovalnicah Posvet, ki delujejo po vsej Sloveniji in za obisk ne potrebujete napotnice.

Če bi pri hčerki ponovno zaznali zelo hudo stisko, samomorilne misli ali nevarnost, da bi si lahko kaj naredila, pa je pomembno, da ji čim prej zagotovite strokovno pomoč. Pokličete lahko 112 ali se obrnete na urgentno psihiatrično službo. Kontakti so dostopni tudi na spletni strani.

Upam, da vam bo odgovor kaj v pomoč. 

Lep dan, 

Sara Seršen, mag. psihologije