Pomoc?

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

Pišeš, da si se pred časom zaljubila v prijateljico. Sedaj se sprašuješ, ali ji to povedati oz. ali jo vprašati, če si ji všeč, saj te je strah, da bi to zvenelo čudno. Hkrati te skrbi, da tvoji družinski člani ne bi dobro sprejeli, če bi izvedeli, da si del LGBTQ+ skupnosti. 

Razumem tvoj strah, da bi tvoja "izpoved" prijateljici zvenela čudno. Nikoli ni enostavno povedati osebi, da ti je všeč. Še bolj zapleteno pa je, kadar je ta oseba tvoj(a) prijatelj(ica). Morda te je strah, da bi to ogrozilo vajino prijateljstvo, ali pa se bojiš, da ona ne bi čutila enako do tebe. Menim, da bi ti bilo verjetno lažje, če jo poskušaš najprej vprašati, ali ji je kdo všeč. Tako se še ne boš takoj izpostavila in ji priznala, da je ona všeč tebi. V primeru, da ji je všeč nekdo drug, se lahko odločiš, da ji (še) ne zaupaš svojih čustev. Tako lahko zaenkrat ohranita prijateljstvo, kasneje pa se morda med vama razvije kaj več. Če pa ti bo sama odgovorila, da si ji všeč ti, bo najbrž tudi tebi to precej lažje priznati.

Žal mi je, da meniš, da bi te brat zasovražil, če bi izvedel za tvojo pripadnost LGBTQ+ skupnosti. Verjamem, da si zelo želiš, da bi lahko njemu in staršem to zaupala in bi te sprejeli takšno, kot si. Svetujem ti, da skušaš z družinskimi člani za začetek večkrat začeti pogovor o LGBTQ+ skupnosti in jih malo poučiti o tem, saj verjetno še marsičesa ne vedo ali ne razumejo. Morda je to tudi eden izmed razlogov, zakaj skupnosti ne podpirajo. Če bodo bolje razumeli, bodo morda spremenili svoje mnenje. Ni jim treba takoj povedati, da si sama članica skupnosti. Lahko jim rečeš, da se v šoli ali s prijatelji veliko pogovarjate o tem in da te to zanima, da bi se rada tudi z njimi (z družino) pogovarjala o tem. Ali pa jim predlagaš, da preberejo kako knjigo ali članek na to temo (prej se seveda prepričaj, da besedilo, ki ga bodo brali, pozitivno predstavlja LGBTQ+ skupnost). Lahko bratu in staršem tudi omeniš, da je tvoja prijateljica (ni nujno, da poveš, katera) pripadnica skupnosti in da ji je težko, ker njeni starši tega ne sprejemajo. Zatem jih lahko vprašaš, kaj bi oni storili, če bi bila ti del skupnosti. Skratka, ni jim treba takoj priznati, da si sama del tega, ampak lahko to narediš "po ovinkih" in jim priznaš šele, ko boš imela občutek, da skupnost bolje razumejo in bodo to lažje sprejeli. 

Upam, da ti je moj odgovor koristil in da se bodo stvari odvile tako, kot si želiš. Vem, da gre za občutljive teme, ki jih ni enostavno deliti, zato ti želim veliko poguma, da to vseeno izpelješ.

Lepo bodi,

Anja Rakovec, mag. psihologije