POMOČ

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen, Jay,
pošiljamo odgovor svetovalke, ki ga je poslala še preden je videla tvoje drugo sporočilo.
Super, da si prosil za pomoč šolsko psihologinjo.
Le pogumno naprej!
Lep pozrav iz uredništva.

Odgovor svetovalke
_________________

Dragi Jay,

vem, da si nestrpno pričakoval odgovor in nasvete. Prosim sprejmi opravičilo, ker je trajalo dlje, kot bi bilo potrebno.
Obdobje mladostništva, v katerem se nahajaš ti, vsekakor ni enostavno. Toliko sprememb, oblikovanja lastne identitete, odnosov z vrstniki (prijateljstva, simpatije), s starši, za katere imaš občutek, da te ne razumejo ali pa ne zmorejo razumeti, ob tem pa še zahteve učnega programa in učnih uspehih. V tem obdobju vas moramo odrasli podpreti in vam nuditi potrebno pomoč, svetovanje, tudi objem.

Skrbno sem večkrat prebrala tvoj zapis. Veseli me, da se počutiš sprejetega med sošolci. To vsekakor zate predstavlja varovalni dejavnik in motivacijo, da se vsak dan znova odpraviš v šolo, četudi je težko, zaradi vseh težav, ki jih navajaš. In da si zbral pogum, zapisal svoje težave na našo e-svetovalnico. Vem, da to ni enostavno.

V zapisu navajaš, da imaš precejšnje težave s pozornostjo in koncentracijo, da se pri tebi zadnje čase stopnjuje anskioznost, omenjaš depresivno razpoloženje, sumiš na ADHD. Stiske so bile že tako hude, da si poskusil s samopoškodbenim (čestitke, ker si uspel napetost sprostiti na drug način) in samomorilnim vedenjem. S starši kot si zapisal, se komaj pogovarjaš, skrbi te, ali bi sploh resno vzeli tvoj klic na pomoč.

Iz tvojega zapisa ne dobim informacij kdaj, zakaj, v kakšnih situacijah so se težave začele pojavljati, kdo ti je v preteklosti od strokovnjakov že pomagal npr. šolska svetovalna delavka, kakšen učitelj itd. Kako je s tvojimi učnimi uspehi, s pričakovanji do sebe glede ocen, odnosov z vrstniki, kakšna je pri vsem tem vloga tvojih staršev, odraslih, ki jim (ne)zaupaš? Imaš prijatelja, prijatelje, ki jim lahko zaupaš? Imaš kakšno pomoč pri učenju? Kako si organiziraš svoje delo, učenje za šolo, poznaš učne strategije, ki so ti lahko v pomoč? Poznaš metode in tehnike, ki ti pomagajo k umiritvi, ki prispevajo k zmanjšanju anksioznosti in dejavnikov, ki vodijo do tja, nudijo možnost razumevanja mehanizmov te motnje razpoloženja in nasvete kako bolj realno pogledati na situacije v katerih se znajdeš.

Kaj lahko narediš, kdo ti lahko pomaga pridobiti ustrezno pomoč in podporo? In kako povedati staršem, da pomoč potrebuješ. Ker verjamem, da si ne boš premislil z odločitvijo o potrebni pomoči, bi te najprej, pred pogovorom s starši usmerila k šolski svetovalni delavki in k razredniku, razredničarki. Svetujem ti, da se z njima ali pa vsaj z enim od njiju iskreno pogovoriš, poveš svoje težave in strah, kako o svojem doživljanju in potrebi po pomoči govoriti s starši. Oba sogovornika sta lahko tvoj dober spremljevalec v pogovoru s starši. To pomeni, da se skupaj s npr. svetovalno delavko, razrednikom srečate, ti dobiš priložnost, da z vso resnostjo staršem ob prisotnosti šole spregovoriš o svojih težavah in potrebi po psihološki pomoči. Na tem mestu je v šoli priložnost, da se dogovorite kakšno učno pomoč ti lahko nudijo, morda kakšne prilagoditve npr. napovedano spraševanje, učna pomoč vrstnikov, učiteljem, s ciljem, da zmanjšamo ansioznost. Poleg tega pa še možnost tedenskih razgovorov v svetovalni službi, morda je svetovalna delavka na šoli psihologinja, kar bi bil vsekakor +.

V kolikor ta pot ne bo uspešna, še vedno lahko sam stopiš do osebne zdravnice in jo prosiš za napotnico oz. delovni nalog, za psihologa. Starše obvestiš, da si poiskal pomoč. Tretja pot pa je lahko tudi ta, da staršem napišeš pismo in čakaš na odziv. Verjamem, da si bodo vzeli čas za branje in razmislek. Morda boste skupaj zbrali moč in se odločili za pomoč psihologa, psihoterapevta v zasebni praksi. Glede na tvoje težave bi bil primeren vedenjsko kognitivni psihoterapevt. Ob tem pa bi ti predlagala, da si pogledaš na portalu Tosemjaz članke na temo anksioznost, depresija in žalost, zelo priporočam zvočna gradiva za samopomoč v stiski. Vedno ti je na voljo tudi TOM telefon ali pa Posvet.

Upam, da boš zmogel o težavah spregovoriti s starši in svetovalno delavko, razrednikom v šoli. Jaz bom držala pesti in čakala na tvoje odgovore. Se strinjaš, ostajava v stikih.

Lepo te pozdravljam Jay in ti pošiljam objem.

Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja