Pomoč

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej se ti opravičujem za pozen odgovor. Tvoje sporočilo se je nekako izmaknilo mojemu »radarju«. Upam, da z odgovorom nisem prepozna.

Zelo te lahko razumem, kako se počutiš in žal mi je, da čutiš toliko bremena, pritiska, težkih občutkov, da nikoli ne bo bolje, da nisi dovolj, da si ti kriva za stvari, ki morda ne gredo po tvojem načrtu. Mogoče bi se za začetek ustvarila pri vozniškem izpitu, ki ga izpostavljaš, kot najbolj akutno težavo. Praviš, da voziš dobre pol leta in da te je izpita zelo strah. Med vožnjo se težko sprostiš, zaradi tega so, povsem normalno, tvoje reakcije tudi počasnejše, včasih narediš napako. Za veliko večino mladih je vožnja stresna. Seveda obstajajo izjeme. Sploh tisti, ki vozijo z L tablico že nekaj let, se počutijo na cesti bolj suverene. Mnogim drugim pa je vožnja lahko ravno tako stresna, kot je tebi. Praviš, da se ti zdi, da nihče nima takšnih težav, kot jih imaš ti. Verjamem, da tako zaznavaš svet okoli sebe, ampak prepričana sem, da to ni čisto odraz realnosti. Mogoče tisti, ki se počutijo podobno, kot ti, o tem težje spregovorijo in se zaradi tega počutiš sama. Pa tudi, če bi bila edina na svetu, ki bi sovražila vožnjo, ne bi bilo v tem nič sramotnega in s tem ne bi bilo nič narobe. Zdi se mi tudi, da imaš zase zelo visoke standarde in da se ti že zaradi tega, ker nisi še pripravljena na izpit, odpirajo občutki sramu. Žal mi je za to. Kaj pa bi rekla prijateljici, ki bi bila v podobni situaciji, kot si ti? Bi se ti zdelo, da je sramotno, da še nima izpita za avto? Rada bi ti rekla tudi to, da je do neke mere povsem racionalno, da ti je vožnja stresna – vožnja v avtomobilu je objektivno nevarna situacija, zaradi tega je ok, če potrebuješ več časa, da si na izpit pripravljena. Kako pa se razumeš s svojo inštruktorico vožnje? Ali ona ve, kako se počutiš? Si lahko z njo spregovorila o svojih strahovih povezanih z vožnjo avtomobila? Če imata dober odnos, bi bilo mogoče koristno, da se o tem pogovoriš tudi z njo. Napisala si tudi, da imaš občutek, da nikoli ne boš naredila izpita za avto. To so negativne misli, ki so pretirane. Če boš vztrajala, boš zagotovo enkrat naredila izpit.

Tvoj drugi problem, ki ga naslavljaš pa je, da se ti zdi, da veliko prostega časa preživiš tako, da bežiš v druge svetove – bodisi v knjige bodisi v filme in serije. Koliko časa na dan pa porabiš za to? Nič se mi ne zdi narobe, če nisi ves čas produktivna. To je pravzaprav čisto zdravo! Mogoče lahko poveš malo več o tem, kaj te pri tem moti, kaj bi si želela spremeniti in zakaj? Imaš mogoče že tudi kakšno idejo, od česa bežiš? Kakšne pa imaš načrte in želje za prihodnost?

Verjamem, da ti je zelo težko. Zadnji letnik gimnazije, zaključuje se obdobje, ki kot praviš, niti ni bilo tako lepo, kot bi si želela. Hkrati je pred tabo celo novo poglavje, ki verjamem, da prinaša tudi nekaj strahu in nesigurnosti. Za povrh vsega pa imam še občutek, da si do sebe precej zahtevna, mogoče na trenutke skoraj neizprosna. Bi lahko poskusila biti do svojih lastnih »napak« (in to res mislim v narekovaju), bolj prizanesljiva, nežna?

Če boš uspela odgovoriti, bom z veseljem še naprej raziskovala skupaj s tabo, kako izboljšati tvoje počutje. Želim ti tudi vso srečo na maturi in te podpiram, da si vmes še naprej vzameš tu in tam čas za kakšno dobro serijo in knjigo ????.

Lep pozdrav

Maruša Grešak, mag. psihologije