Pomoč

Občutek imam kot da me bo življenje povozilo. Ti občutki se mi zdaj vlečejo že kar nekaj mesecev in nič bolje ni. Obupana sem. Zdi se mi da sem ves čas na istem mestu, da se nikamor ne premikam. Ravno zaključujem srednjo šolo, gimnazijo in morda bo bolje enkrat ko grem študirat...čeprav me zelo skrbi kako se bom privadila na študijsko življenje, saj sem zelo občutljiva oseba in vem da je to problem a ne vem kako naj to spremenim. Že nekaj mesecev mi največje breme predstavlja vozniški izpit. Delam ga že 9 mesecev in čeprav mi gre bolje, še vedno nisem pripravljena na izpit. Še vedno me je pogosto strah na cesti, predvsem v mestu. Zelo težko hitro odreagiram in ko se zmedem, se ne morem umiriti in znova zbrati. Tako sem jezna nase, da sem tako nesposobna, prav tako sem tako jezna nase da se nisem spravila izpita jit delat prej. Zdaj imam občutek da sem v zaostanku. Prav tako se zelo primerjam z drugimi. Nihče nima takšnih težav in večina rada vozi. Meni pa je grozno neprijetno, čeprav vem da brez izpita ne morem živeti in rada bi ga opravila. Ampak v zadnjih nekaj mesecih mi je to res zbilo samozavest in motivacijo. Živčna sem že ko vozim z inštruktorico, zato me zelo skrbi kako bo na izpitu ko bo tam še izpitnik, ki me bo ves čas opazoval. Prav tako se še ne počutim dovolj samozavestno, da bi se lahko sama vozila. In občutek imam kot da tega ne bom nikoli dosegla....res mi je grozno, ker se mi to že tako dolgo vleče. Prav sram me je. Poleg tega problema pa sem ugotovila, da v resnici nimam veliko stvari, ki bi me veselile...rada berem in gledam serije...kar je oboje bolj pasivno, predvsem gledanje serij...samo takrat se lahko zares sprostim, saj pozabim na vse okrog sebe....ugotovila sem da preveč bežim iz realnosti, dolžnosti in neprijetnih občutkov in tudi to bi res rada spremenila ampak ne vem kako...rada bi našla neko ravnovesje med prostim časom in delom.....vsega imam tako dovolj. Občutek da ne bo nikoli bolje me ves čas spremlja in jemlje mojo motivacijo. Nasploh pa ves čas obžalujem zadnja 4 leta...vem da bi lahko šla skoz na toliko boljši način...večino dni le zabušavam in vse čas me nekaj skrbi in ves čas  si želim da bi se stvari drugače lotila.