Pomoč

Odgovor svetovalke:

Pozdravljeno dekle,

najprej naj se ti zahvalim za tvoj pogum in moč, da si tako iskreno delila svoje doživljanje na svetovalnici.

Pišeš o svoji stiski, ki traja leto in pol in se kaže preko negativnih misli (da si grda, napihnjena, da izgledaš čudno …), slabe samopodobe, samomorilnih misli. Pišeš, da se ne želiš več tako počutiti in si želiš umreti. Drago dekle, žal mi je, da se počutiš tako nemočno, obupano, osamljeno ter da sebe vidiš v takšni luči, kot si opisovala. Sem pa zelo vesela, da si zmogla zbrati toliko moči, da si o tem pisala na svetovalnici. Želim ti sporočiti, da smo oz. sem tukaj zate in upam, da bova lahko skupaj razmišljali o tem kako ti v stiski pomagati.

Pišeš o tvojih mislih, ki jih zelo težko ubesediš, glede na tvoj zapis pa sklepam, da ti povzročajo veliko stisko. Zaradi tega, med drugim, razmišljaš tudi o samomoru. Prosim te, da mi sporočiš ali tudi sedaj razmišljaš o samomoru? Ali imaš pripravljen kakšen načrt? V kolikor bi želela se lahko obrneš tudi na naš elektronski naslov (tosemjaz@nijz.si) in nam tam podeliš kaj več. Izpostavila si tudi, da se počutiš razdvojeno – po eni strani bi si želela pogovarjati z nekom in si želiš pomoči, po drugi strani imaš občutek, da ne moreš nikomur zaupati. Hkrati pa tudi veš, da pomoč potrebuješ. Predstavljam si, da se ti že samo ob misli na to, da bi morala komu povedati o svojih stiskah, pojavljajo številna vprašanja in dvomi, ki ti najverjetneje tudi preprečujejo da pomoč poiščeš. Je kaj kar te skrbi, če bi nekomu povedala o svoji stiski? Čeprav si napisal, da ni nikogar – bi lahko razmislila in mi sporočila kdo je tista oseba, ki ti prva pade na misel, ko razmišljaš o osebi, ki bi ji lahko zaupala? Je morda v tvoji okolici kakšna svetovalna delavka, učiteljica, prijateljica, sorodnica ali kdo, na kogar bi se lahko obrnila in bi ti pomagal pri iskanju pomoči?

Pišeš, da ti ni pomoči. Sama sem mnenja, da nekje v tvoji bližini obstaja nekdo, ki ti bo pripravljen prisluhniti in ti v stiski pomagati. Žal mi je, da imaš občutek da to nista tvoja starša. Vendar to ne pomeni, da ni nikogar drugega, ki bi ti bil pripravljen pomagati. Tu sem jaz, ki sem tukaj zate, pripravljena, da skupaj razmišljava o pomoči, ki bi jo lahko poiskala v lokalnem okolju. In to, da si se ti obrnila po pomoč na svetovalnico je že prvi korak pri iskanju pomoči zase. Ni potrebno, da si v stiski sama in zelo pomembno je, da ti poiščeva pomoč. Ker si vredna življenja. In ker verjamem, da si krasno dekle, s številnimi pozitivnimi lastnostmi. Upam, da mi boš dovolila, da ti pomagam.

Za konec te še prosim za obljubo, da do naslednjič ko se slišiva, ne boš končala svojega življenja oziroma, da se boš v primeru, da se tega ne bi mogla držati, obrnila na katerega izmed naslednjih virov pomoči: Urgentna psihiatrična ambulanta v Ljubljani ali Mariboru, telefon v sitki (npr. TOM telefon - vsak dan od 12. do 20. ure na 116 111; zaupna telefona Samarijan in Sopotnik - 24 ur na dan na 116 123). Upam, da se kmalu spet slišiva.

Urška Pisar, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

vesela sem, da si se odzvala mojemu zapisu ter da si ponovno dopisujeva. 

Pišeš, da imaš tri prijatelje, ki jim lahko zaupaš. Zavedaš se, da bi potrebovala profesionalno pomoč, vendar te glede na pretekle izkušnje skrbi, kako bi se na to odzvala tvoja starša. Vesela sem, da v stiski nisi sama in imaš podporo prijateljev. Kot pa si zapisala, bi bilo zate zelo pomembno, da si čimprej poiščeš strokovno pomoč. Verjamem, da se ti v povezavi s tem pojavljajo dvomi in strahovi. Žal mi je, da si imela v preteklosti tako slabo izkušnjo s starši, ki te, glede na tvoj zapis, trenutno ovira pri iskanju ustrezne pomoči zase. 

Pišeš, da bo psiholog_inja primorana o samomoru povedati tvojem staršem. Psihologi in tudi ostali strokovni delavci smo pri svojem delu zavezani k zaupnosti, kar pomeni, da bo ostalo to, kar boš povedala psihologu_inji med vama. Od tega načela pa smo dolžni odstopiti takrat, kadar ocenimo, da je ogroženo življenje obravnavane osebe ali drugega posameznika, v primeru nasilja ali zlorabe ter v primeru, da obstaja možnost povzročitve večje škode. V tvojem primeru bi torej pomenilo, da bi strokovnjak, na katerega bi se obrnila, presodil, kako resna je tvoja ogroženost, in v skladu s tem tudi ukrepal. V primeru, da bi bilo potrebno obvestiti tvoje starše ali koga drugega, bi bilo to z namenom, da se zaščiti tvoje življenje in varnost. Verjamem pa, da bi znal ta strokovnjak tudi ustrezno postopati s starši, v kolikor bi jih moral o tem obvestiti. Zato bi bilo zelo dobro, da bi strokovnjaku zaupala tudi svoje skrbi, vezane na starše in njihov odziv.

Verjamem, da se trenutno zdi, da ni idealne rešitve. Da imaš občutek, da bodo z vsako odločitvijo prišle neke manj ugodne posledice. Vsekakor pa upam, da se odločiš, da je bolj pomembna tvoja dobrobit in življenje in si poiščeš ustrezno pomoč.

Urška Pisar, mag. psihologije