Pomoč

Odgovor svetovalke:

Zvezdica, pozdravljena,

hvala za tvoje sporočilo.

Opisuješ, da imaš zadnje čase težave v družini, natančneje v odnosu do očetove nove partnerke.

Ker imam o tebi bolj malo podatkov, si želim izvedeti nekoliko več, da bom čim bolj razumela tvoje doživljanje in ti lahko bolj točno svetovala. S tem namenom ti bom v nadaljevanju sicer zapisala nekaj usmeritev, hkrati pa tudi postavila več vprašanj.

Kadar v našo družino »vstopi« nov družinski član, se spremeni veliko stvari. Včasih zna biti prilagajanje na spremembo nekoliko bolj naporno, običajno traja tudi nekaj časa. Vse to je pričakovano. Posebna situacija pa je seveda tudi ta, ki jo opisuješ ti, ko iz takšnih ali drugačnih razlogov pride do tega, da ima kateri od naših staršev novega partnerja ali partnerko. Pogosto je, da je prilagajanje na nastalo situacijo povezano z mešanimi občutji in tudi potencialnimi težavami v komunikaciji.

Mi lahko na kratko opišeš spremembe v vaši družini v zadnjih letih? Kako je prišlo do trenutne situacije, ko ima tvoj oče novo partnerko? Kako dolgo sta že skupaj? Živiš pri očetu ves čas, ali se seliš?

Napisala si, da ti nova partnerka »stalno ukazuje«. Mi lahko pojasniš, kakšna pričakovanja ima do tebe? Kaj konkretno ti reče, ko se »jezi nate brez razloga«? Ob branju tvojega zapisa sem dobila občutek, da morda težko sprejmeš, da ti »nova oseba« postavlja pravila in omejitve, saj ona vendarle ni tvoja mama. Sem te prav razumela?

Napisala si, da o svojih občutjih ne želiš povedati očetu. Slišim, da imaš določene zadržke, vendar pa me hkrati zanima, kaj točno je razlog. Kaj misliš, kako bi se odzval tvoj oče? Kako se sicer razumeš z njim? Kateri drugi odrasli osebi zaupaš do te mere, da bi lahko z njo govorila o tem, kako se počutiš?

Vesela bom, če se odzoveš, da lahko skupaj raziskujeva naprej.

Vse dobro,

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Zvezdica, pozdravljena,

hvala za tvoj odgovor!

Vidim, da je v vaši družini prišlo do precej sprememb. Kot berem, so bile nekatere stvari tudi manj prijetne in žal mi je za to. Seveda je težko, ko se starša odločita za ločeno pot. Ti imaš namreč rada oba in bi z obema želela preživljati svoj čas. Ko pa pride do ločitve, je tvoj čas drugače razporejen in običajno je tudi potrebnega več truda, da se usklajujejo obveznosti šole, prostočasne dejavnosti in stiki z  obema staršema.

Kako daleč narazen pa živita tvoja starša? Sedaj, ko živiš pri očetu, kako pogosto vidiš svojo mamo? Napisala si namreč, da mamo pogrešaš, ker je zaradi šole ne moreš videti tako pogosto. Bi bila morda kdaj možnost, da bi mamo videla med tednom in recimo šla po pouku do nje? Kje pa živi tvoja starejša sestra?

Glede na vse, kar si napisala, bi ti vsekakor še vedno svetovala, da se skušaš iskreno pogovoriti s svojim očetom. Zaupaj mu, kako se počutiš. Povej mu, da si želiš več časa preživljati z njim in raziskujta različne načine, kdaj bi vama to lahko uspelo. Povej mu, kako se počutiš v odnosu do nove partnerke in tudi, da želiš, da te stvari ostanejo med vama. Zdi se mi pomembno tudi, da očetu poveš, da si partnerki posodila denar. Starši si večinoma zelo želimo razumeti svoje otroke in narediti, kar lahko, da se počutijo dobro. Čeprav najbrž oče ne bo mogel upoštevati vsega, kar boš povedala, pa je pomembno, da sliši tvoj vidik.

Hm, ja, predstavljam si, da je zate težko sprejeti vlogo očetove nove partnerke. Kar naenkrat je na mestu, ko ti postavlja pravila in omejitve in kot si napisala, želi »igrati tvojo mamo«. Vendar pa je dejstvo, da sta tvoja starša samo dva in vedno bo tako. Nihče od partnerjev tvojih staršev ne more nadomestiti ne tvojega očeta ne mame. Oba partnerja sta zaradi okoliščin sicer vstopila v tvoje življenje in tega se ne da spremeniti. Verjamem, da ti je to težje sprejeti, vendar bi ti svetovala, da jima daš priložnost, da si sčasoma izoblikujeta svojo vlogo. To ne pomeni, da bosta nadomestila tvoja starša, ampak se postavila njima »ob bok«. Verjamem, da ti je trenutno težko in zaznavaš nekatere negativne vidike le-tega, vendar pa si skušaj predstavljati, kaj vse lahko »pridobiš« z njima, ko bosta pridobila tvoje zaupanje. Bi to šlo? Se lahko spomniš kakšnega pozitivnega vidika obeh partnerjev tvojih staršev?

Zato bi ti tudi glede očetove partnerke svetovala, da ji skušaš pojasniti, kako čutiš. Povej, da ti je pomembno, da opazi tvoj trud, ki ga vlagaš za šolo. Povej, da včasih potrebuješ odmor in počitek. Povej ji tudi, da te moti, da moraš biti večkrat varuška polbratu. Kako se ti to sliši? Morda bi ti bili pri tem v pomoč JAZ stavki, jih poznaš? Sestavljeni so iz 4 delov: v prvem delu poveš, kako se počutiš (npr. počutim se spregledano); v drugem opišeš, kaj druga oseba naredi (ko se začneš jeziti name); v tretjem opišeš situacijo (kadar sedem po šoli na kavč); v četrtem pa izraziš svojo željo (želela bi, da mi pustiš, da si za nekaj minut po šoli spočijem, saj sem utrujena). Kakšen meniš, da bi bil odziv na drugi strani, če bi tako izrazila svoje občutenje?

Tako, pa si se prebila do konca mojega dolgega pisanja.

Če je slučajno vmes že nastopil tvoj rojstni dan, ti želim vse najboljše! Sicer pa vse dobro do naslednjič????

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za odgovor.

Kaj pa med vikendi, si takrat pri mami?

Iz tvojega pisanja prepoznam, da v šolsko delo vlagaš veliko časa in truda, hkrati pa si napisala, da imaš ocene vedno slabše. Je možno, da bi ti pri šolskem delu kdo pomagal? Morda potrebuješ samo kakšno usmeritev, na kakšen način se učiti in si strukturirati čas. Si že kdaj razmišljala o tem?

Napisala si sicer, da se ne spomniš nič dobrih vidikov in iz napisanega sem začutila, da ti je težko razmišljati o tem. Zato bi morda zgolj ponovila to, kar sem napisala že zadnjič, daj jima priložnost in morda boš sčasoma zmogla videti še kakšen njun pozitivni vidik.

O, vidim, da te v kratkem času čaka res veliko stvari. Že zaključevanje osnovnošolskih obveznosti zna biti naporno, hkrati pa je v zraku več sprememb. Upam, da si že sprejela odločitev glede srednje šole, s katero si pomirjena in v prihodnjih mesecih ti želim čim manj stresa v povezavi s tem. Tvojemu očetu pa želim vse dobro na operaciji.

Kaj pa meniš o tem, da očetu poveš, kako se počutiš?

Meniš, da bi bila oseba na drugi strani brez besed, če bi ti svoje občutje izrazila z JAZ stavki. Kaj misliš s tem, da bi bila brez besed, neprijetno presenečena ali zgolj zmedena? Kako pa se tebi zdijo JAZ stavki?

O, zelo všeč mi je bil del, ko si napisala, da si "močna najstnica in vse to še dokaj dobro sprejemam". Bravo za to! Žal mi je, da misliš, da se tega nihče ne zaveda in upam, da boš sčasoma dobila drugačen občutek.

Vse dobro!

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

razmisli, če bi vikende morda strukturirala na način, da si določiš čas, ko si pri mami (lahko je to recimo nekaj ur v soboto dopoldne) in preostali čas posvetiš učenju. Slišim te, da učenju posvetiš veliko časa in se trudiš za lepe ocene (kar je seveda pohvalno), vendar pa se mi zdi pomembno, da vseeno postaviš neko ravnotežje med vsemi aktivnostmi in pomembnimi področji v tvojem življenju. Tudi druženje in čas, posvečen odnosom, sta pomembna. Kako se ti to sliši?

Bi ti lahko pri šolskem delu pomagal kdo drug? Bi lahko prosila učiteljico, da ti kakšno stvar še dodatno razloži, morda v okviru dopolnilnega pouka? Lahko prosiš tudi šolsko svetovalno službo za nasvete o produktivnem učenju, ki je najbolj prilagojeno tebi.

Vem, da jima boš zmogla dati priložnost, to terja svoj čas. Gre za proces, ko si morata tudi onadva na nek način "priboriti" mesto v tvojem življenju. Bi te pa želela zgolj nežno usmeriti, da skušaš poiskati kakšen njun pozitivni vidik in biti potrpežljiva z njima. To ne pomeni, da ne smeš povedati, kadar se z njima ne strinjaš ali ti kaj ni všeč - k temu te še vedno spodbujam;)

Napisala si, da očeta ne želiš spravljati v stres, da ga poizkušaš spraviti v dobro voljo. Čutim, kako dobronamerna in prisrčna želja je to. Hkrati pa ti želim sporočiti, da ni naloga otrok ali mladostnikov, da bi starše čustveno "regulirali", jih spravljali v dobro voljo. Je pa naloga odraslih, da podpirajo in razbremenjujejo svoje odraščajoče otroke in jim privzgojijo čustvene ter druge veščine, ki so pomembne za premagovanje izzivov v našem življenju. Seveda te lahko razumem, da si želiš, da bi bil tvoj oče dobre volje, vendar ti po drugi strani želim "odvzeti" del tega bremena (občutka, da si ti odgovorna za njegovo počutje), saj smo navsezadnje za svoje počutje odgovorni odrasli sami in tako finančne kot druge skrbi sodijo v svet odraslih. In zato te po drugi strani spodbujam k pogovoru z očetom; tudi, ko ti ne bo lahko, ko boš potrebovala njegovo podporo in pomoč. Kako se ti to sliši, kaj misliš o tem? Vem, da je to, kar sem napisala, lahko zelo drugačno od tvojega mišljenja, zato si želim, da napišeš tako, kot čutiš.

Glede JAZ stavkov pa: čeprav se ti mogoče zaenkrat zdi neverjetno, da bi kaj takšnega uporabila, se mi zdi vseeno pomembno, da zanje veš. Sama menim, da so uporaben način, da svoja pričakovanja do drugih, da spremenijo svoje vedenje, naslovimo na spoštljiv način. To pa je pomembna veščina v življenju, saj bomo vedno vpeti v odnose in velikokrat primorani izraziti tudi takšna, nekoliko zahtevnejša sporočila.

Lepo bodi in vse dobro.

Lucija Krajnc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej oprosti za zamudo: čestitke za včerajšnji rojstni dan! Upam, da si preživela prijeten dan in, da ti je šlo dobro na testu.

Glede stikov z mami te v vsakem primeru spodbujam, da skušaš najti še kakšen termin. Verjamem, da vidiš stisko polbratca, vendar pa je kljub temu bolje, da vzdržuješ stike z mamo (in njim), kot da se zaradi njegove potencialne stiske temu izogibaš. Ko bo nekoliko večji, bo zmogel razumeti, da kljub odhodu vedno prideš nazaj in se bo lažje soočal s tem.

Super, da boš za pomoč vprašala učiteljice ali razrednika! Navijam zate!

Kako to, da misliš, da si ne želijo tvoje družbe? Na tem mestu bi ti rada predstavila, da se naši možgani pogosto ujamejo v past negativnega razmišljanja. Naše misli, ki jih doživljamo v konkretni situaciji, so zelo povezane z našim čustvenim doživljanjem in oboje vpliva na naše vedenje. A čeprav slepo verjamemo, da so vse naše misli resnične, za nekatere to ne drži. Lahko se na primer ujamemo v past, da predvidevamo, kaj si mislijo drugi, si naslikamo njihove negativne odzive in ob tem se lahko hitro počutimo neprijetno. Spodbujam te, da več o tem prebereš v priročniku: https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!povezanost-misli-custev-in-vedenja (posebej od strani 16 naprej). V kolikor boš o tem brala, bom vesela tvoje povratne informacije.

Super se mi zdi, da prepoznavaš pomen povezanosti v družini in podpore vseh družinskih članov. Kljub temu pa ponavljam, da so nekatere skrbi stvar odraslih in da je pomembna tudi podpora, ki jo tvoji starši namenjajo tebi. Tudi ti imaš svoje skrbi in izzive in prav se mi zdi, da si dovoliš s staršema o tem spregovoriti.

Vse dobro,

Lucija Krajnc, mag. psihologije