Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Pokvarjena?

Tema: Samopodoba/Verjamem vase, Spolni odnosi in spolno življenje

  • de

    dečva

    dečva

    Objavljeno: 01 jan. 2026 21:26

    Pozdravljeni,

    stara sem 17 in se še nikoli nisem vzburila. Nikoli. Ne glede na to, če berem erotiko, če se drgnem tam spodaj, če vidim lepega fanta ... Zaljubljena sem nekajkrat že bila, sanjam recimo o objemih, o seksu pa nikoli ne fantaziram.

    Počutim se, kot da je z mojim telesom nekaj narobe, da je pokvarjeno. Gnusi se mi. Želim si samo biti kot ostale normalne punce moje starosti in se vzburiti, ko vidim nekoga, ki mi je všeč.

    Je kakšen način, da temu hitro pridem do dna? Kakšni dotiki ali tehnike, ki jih lahko poskusim? Rada bi čim prej vedela, če je z mano vse v redu.

    Hvala vam in lep dan.

  • Uredništvo

    Nina Šajt Duh

    Objavljeno: 06 jan. 2026 09:27

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    na nas se obračaš z vprašanjem vezanim na spolnost, natančneje doživljanje spolne privlačnosti in vzburjenja. Iz tvojega sporočila prepoznavam, da te skrbi ali si, kot pišeš, »normalna«, saj še nikoli nisi bila vzburjena. Takšne skrbi so lahko zelo obremenjujoče in žal mi je, da se ne počutiš normalno, zato predlagam, da najprej nasloviva to.

    Naša telesa so unikatna. Res je, da obstajajo lastnosti in doživljanja, ki so nam skupna, a znotraj teh se srečujemo s precejšnjo raznolikostjo. Tako je tudi pri spolnosti. Privlačijo in vzburijo nas različne stvari, prav tako pa se ljudje razlikujemo po naši želji po spolnosti. Nekateri ljudje so torej vzburjeni hitreje in pogosteje, drugi pa za to potrebujejo več časa ali pa si spolnosti na takšen način ne želijo.

    Nekatere osebe se lahko identificirajo kot aseksualne. Oseb, ki se identificirajo na tak način, ljudje navadno ne privlačijo spolno. Seveda pa lahko doživljajo romantično privlačnost, ki jo opisuješ tudi sama, ko praviš, da si že bila zaljubljena. Nenazadnje pa se ponovno srečava s precejšnjo raznolikostjo - aseksualne osebe lahko čutijo več, manj ali nič spolne privlačnosti, lahko vstopajo v odnose, ki vključujejo spolne odnose ali pa ne in podobno. V kolikor te zanima več ti prilagam spletno stran, ki zajema veliko spletno skupnost aseksualnih oseb (https://www.asexuality.org/).

    Ne glede na povedano te vabim, da si pustiš prostor, da ta del sebe še raziskuješ. Pri tem ni potrebno, da se ti kamorkoli mudi. Poskušaj biti prijazna in sočutna do svojega telesa, ter si dati čas in prostor, da odkrivaš ta del sebe. Žal je navadno tako, da z več truda, da se vzburimo naredimo ravno nasprotno – to nam še težje uspe. Zato te resnično spodbujam, da si pri tem dovoliš biti takšna kot si in se ne siliš k vzburjenju.

    V kolikor si tega želiš pa lahko sama preizkušaš različne tehnike samozadovoljevanja, saj se razlikujemo tudi pri tem kakšni dotiki nam najbolj ustrezajo. Pri tem lahko uporabiš roke ali spolne igračke, pomagaš si lahko tudi z lubrikanti. Pomembno pa je poudariti, da vedno ostani varna in uporabljaj le predmete in izdelke namenjene za takšno uporabo.

    V kolikor te še kaj zanima ali pa nisem popolnoma odgovorila na tvoje vprašanje, te vabim, da odgovoriš na to sporočilo.

    Lepo te pozdravljam,

     

     

     

    Nina Šajt Duh, dipl. psihologinja (UN)

  • de

    dečva

    dečva

    Objavljeno: 06 jan. 2026 18:40

    Pozdravljeni ponovno,

    najprej bi se vam zahvalila za vaš odgovor.

    Za aseksualnost sem že slišala, vendar mi gre že ob sami misli, da sem to morda jaz, na jok. Res si želim biti kot ostale ženske in si želeti spolnosti, jo enkrat izkusiti ... Ko bom dovolj stara (in pripravljena), si želim biti normalna spolno aktivna oseba. Me pa najbolj mori to nevedenje. Najraje bi zdajle izvedela, če sem aseksualna ali ne (in bodo te občutki še prišli), kot pa da moram čakati.

    Imam pa še eno vprašanje (ki je morda bolj prazna tolažba kot kaj drugega): bi lahko razlog ležal v tem, da sem večino stvari o seksu izvedela šele nedavno? (In sem bila zelo dolgo 'otročja'.)

    Naj vam orišem, kaj mislim: vzgojena sem v hiši, v kateri je bila spolnost in vse, povezano z njo, od nekdaj tabu. Starša nista o tem nikoli odkrito govorila - bilo je, kot bi se pretvarjali, da seks ne obstaja. Tako nisem nikoli gledala filmov s spolnimi prizori in še danes ne vem, kako moški sploh izgledajo tam spodaj (edina stvari, ki sem jo videla, so bile tiste grobe strokovne risbe v šoli). Šele pri 13/14-ih letih sem izvedela, da gre penis v vagino (prej nisem imela niti najmanjše zamisli, kako spolni odnosi sploh potekajo, niti nisem o tem razmišljala) in pri 16-ih sem se zavedla, da se pri erekciji penis dejansko dvigne -- pri 16-ih sem potem začela malo raziskovati po forumih in izvedela, da obstajajo še drugi položaji, načini (vendar še vedno nič eksplicitnega) ... Ampak pri raziskovanju sem se na začetku počutila, kot da delam nekaj narobe, bilo me je sram - zdaj takih občutkov nimam več. Do svojega 14. leta sem bila še zmeraj otrok, ki se takoj po tem, ko naredi domačo nalogo, hiti igrat z igračami. Potem so me igre malo minile (pa tudi mami mi je očitala, da sem tak otrok in naj neham), večino igrač sem podarila svoji mlajši sestri. (Mami je hkrati želela, da bi se vedli odraslo, in nas 'zavirala' pri tem ... - dolga zgodba, zato jo bom pustila tule (lahko pa jo tudi bolje opišem, če je potrebno).)

    Na šoli, na kateri sem, je kar nekaj punc sicer enakih kot jaz: ne razmišljajo o spolnosti, nimajo nobenih želja po njej, ne čutijo spolne privlačnosti do nasprotnega spola ... Verjetno bomo tudi čakale do poroke (čeprav sama nisem čisto prepričana). Mimogrede, na katoliški šoli smo. Ima verski nauk morda kakšen vpliv??

    Ko berem vprašanja ostalih vrstnikov na tej strani, dobim kar cmok v grlu, ker jih ima veliko že svoje prve spolne odnose in razmišljajo o tem. :( Počutim se, kot da zamujam nekaj velikega, ker ne čutim spolne privlačnosti in se nikoli ne vzburim.

    Lep dan vam želim in hvaležna bi bila, če bi lahko odgovorili tudi na tole.

  • Uredništvo

    Nina Šajt Duh

    Objavljeno: 08 jan. 2026 16:54

    Odgovor svetovalke:

    Ponovno pozdravljena,

    najprej se ti želim zahvaliti, da si mi zaupala več o svojem doživljanju, ki je vezano na tvoje prvotno vprašanje. Z veseljem ti odgovorim tudi na v tem sporočilu omenjena vprašanja in dileme.

    V tvojem zapisu sem prepoznala prisotno močno željo po tem, da dobiš jasne odgovore. To je povsem normalna težnja, te pa moram nekoliko razočarati – jasnega odgovora ti ne morem dati. Spolnost, spolni užitek in vse, kar pride s tem, je kompleksna tematika in, kot sem že omenila, se osebe pri tem zelo razlikujemo. To pa ne rabi biti narobe ali grozno. V tem je tudi lepota, saj ni potrebno, da smo ukalupljeni v en način doživljanja spolnosti. Možnost imamo, da raziskujemo, kaj je pravi način za nas, in ponovno te spodbujam, da si daš čas, da odkriješ način, ki je pravi zate. Ob tem se mi zdi pozitivno, da si zapisala, da si se pri raziskovanju svojega telesa razbremenila občutkov krivde, da nekaj delaš narobe.

    Pišeš tudi, da opazuješ vrstnike, predvsem na tej spletni platfromi, ki že vstopajo v spolne odnose, ter se počutiš, kot da nekaj zamujaš. Tudi pri tem se osebe zelo razlikujemo in prvi spolni odnos doživimo ob zelo različnih starostih. Nekatere osebe se za to odločijo prej, druge kasneje. In oboje je vredu. Kot si tudi sama zapisala, nekateri ljudje čakajo do poroke. Tudi, če se boš odločila za to, je vredu. Pri tem je le važno, da se za prvi spolni odnos odločiš, ko si tega želiš, z osebo, ki ji zaupaš in ob kateri se počutiš varno, ter da uporabiš zaščito, ki ti omogoča varno spolnost.

    Smiselno in normalno je tudi, da se počutiš pod pritiskom, da si bi želela spolnosti, saj je trenutno naš svet precej naravnan v takšno smer. Res je, da je lahko spolnost pomemben del odraščanja in življenja nasploh, a prav tako ni edini del. Ali lahko premisliš o drugih stvareh, v katerih uživaš in jih doživljaš, ki so prav tako pomemben del odraščanja, pa niso nujno vezane na spolnost?

    Ponovno pa želim poudariti, da je vredu, če si želimo spolnosti, vredu je, če si je (še) ne ali če si je nikoli ne bomo. Vredu je, če vanjo vstopamo bolj zgodaj, pozneje, če počakamo do poroke ali, če vanjo ne vstopimo nikoli, če se identificiramo kot aseksualna oseba ali pa ne.

    Kljub temu pa vidim, da te misel na to zelo obremenjuje, zato me zanima, ali misliš, da se bi o tem lahko še s kom pogovorila. Morda s kakšno bližnjo prijateljico? Zaupaš komu na šoli ali pa kakšni drugi osebi v svojem življenju? Včasih nam lahko pomaga, če delimo svoje skrbi z drugo osebo in če slišimo tudi njeno izkušnjo. Lahko se počutimo manj sami, kar nas razbremeni. Prav tako lahko premisliš ali se bi želela s kom pogovoriti o odnosih v vaši družini, ki jih omenjaš v tem sporočilu. Obrneš se lahko na primer na šolsko svetovalno delavko ali pa na Center za psihološko svetovanje Posvet (https://posvet.org/), ki nudi brezplačno podporo.

    Upam, da sem s tem vsaj na nek način odgovorila na tvoja vprašanja. V kolikor ti lahko še kako stojimo ob strani nam piši.

    Lepo te pozdravljam,

    Nina Šajt Duh, dipl. psihologinja (UN)

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje